Loading...

Kakšna vina bomo pili čez pet let?

Klet Brda ima skupaj s svojimi vinogradniki v lasti kar dobrih tisoč hektarjev vinogradov, za vsak vinograd in lego pa pozorno izberejo ustrezne sorte.

Življenjska doba posameznega vinograda je 30 let in več, potem pa je potreben obnove. In ko je obnova potrebna, jo vinogradniki s svetovalno službo skrbno načrtujejo za vsak posamezen vinograd, iz katerega bomo nato pili vina čez tri ali pet in več let, ko bo dosegel rodnost.

Na obisku v največji trsnici v Evropi   

O vsem tem je tekla beseda na strokovni ekskurziji briške zadružne kleti v največjo evropsko trsnico Vivai Cooperativi Rauscedo pri Vidmu. Na leto tam vzgojijo približno 90 milijonov novih sadik in z njimi oskrbujejo kar 28 vinskih držav po vsem svetu, vseskozi pa težijo k popolni trti v smislu morfološke, genetske in sanitarne kakovosti. Vprašanja, povezana s trajnostno pridelavo grozdja, so aktualna že nekaj časa, zato so v Rauscedu že leta 2006 sklenili sodelovanje z Univerzo v Vidmu in Inštitutom za genomiko, da bi pridelovalcem zagotovili nove vinske trte, ki bi bile odporne na glavne bolezni, kot sta peronospora in oidij.

Vino z na novo zasajenih trsov pod enakimi pogoji pridelujejo tudi v sami trsnici, da se vinogradniki na podlagi okusa lažje odločijo za nakup nove vinske sorte (primerjajo lahko recimo merlot s trte, ki jo v vinogradu že imajo, in merlot z na novo ustvarjene vinske trte, ki je odporna na glavne bolezni). Opremljeni z novim znanjem in izkušnjami lahko zato lažje planirajo obnovo svojih vinogradov.