Loading...

Landerik: zadnje kosilo pred zatemnitvijo

Manj kot leto dni stara restavracija v Stari Ljubljani je eden tistih tipičnih turističnih obratov, ki se bodo morali potruditi, da bodo prepričali domače goste.

Le nekaj dni prej, preden je virus docela ohromil delovanje države, je naša ekipa obedovala v Stari Ljubljani. V Landeriku smo bili edini gostje. Takrat je bilo že jasno, da se bo marsikaj zaprlo, ne samo zaradi nevarnosti nove bolezni, ampak tudi zaradi tega, ker je treba osebje, če je lokal odprt, plačevati.

Še na eno stvar bi opozorili. Pri Landeriku se radi pohvalijo, da strežejo prenovljeno slovensko lokalno kuhinjo, jedem pa dajejo imena, kot so Krompirjeve počitnice pri babici, Strici so mi povedali ali celo Kekec in Na klancu. Pravijo, da je 99 odstotkov sestavin, ki jih uporabljajo, slovenskih.

Že prav, kaj pa pribor ali kozarci? Jasno, na misel jim ne pride, da bi imeli kozarce iz Rogaške. Se jim je pa zato posvetilo, da ni slabo imeti zajtrkov z jajci na različne načine. Za domačine? Tega ne gre verjeti. Kakor koli, tudi ko bo virus popustil in turisti še ne bodo navalili, bodo pri Landeriku morali več pozornosti posvetiti domačim gostom.

Pa da ne bomo le kritični. Ni dvoma, da ima Landerik odličnega kuharja. Že pozdrav iz kuhinje je bil presenetljivo dodelan: rižev čips s postrvjo, pomarančo in koromačem, ob njem pa še spenjeno maslo z dimljeno soljo. Jed, ki bi jo kje ponudili kar v okviru degustacijskega menija.

Pozdravčki iz kuhinje

Kot hladno predjed smo naročili tatarski biftek, ki ga spremljajo poširan rumenjak, marinirana čebula, čebulna majoneza in sladek hišni brioš. Vegetarijancem je bila bliže druga hladna predjed, rdeča pesa v treh pojavnih oblikah s sladoledom kozje skute. Morda je bil kriv predapokaliptični čas in premalo gostov, a pri Landeriku so bile jedi veliko večje kot pred časom, ko smo za (dobesedno) dve krpici praženih jetrc plačali 12 evrov.

Še stavek o vinski ponudbi. Ker imajo samo domače, točijo samo slovenska vina. O kakšnem šampanjcu tako ni ne duha ne sluha, so pa na kozarec odprli penino bjana brut, ki smo jo srkali na začetku kosila, nadaljevali pa smo z malvazijo Gourmet iz koprske kleti in Četrtičevo rumeno rebulo. Če bi bili pripravljeni spiti celo buteljko, so imeli še nekaj favoritov, na kozarec pa neke resne izbire niti ni bilo.

Zato pa so bile prijetno presenečenje juhe, ki jih nalijejo pri mizi. Okusno, skoraj sladko govejo z na kocke natrganim govejim mesom, jušno zelenjavo in rezanci, še bolj zanimiva in ustvarjalna je bila “dnevna” juha. Mojster je pripravil kremo sladkega krompirja in korenja, ki so jo prelili čez okisane rezine sladkega krompirja ter lešnikove drobtine z limono. Odlična kombinacija okusov.

Rezanci s stročjim fižolom, ožganim porom, korenjem, lešnikovimi drobtinami in timijanovo peno

Kot glavne jedi se pod pesniškimi imeni skrivajo goveja lička (Rdeča lička), svinjska ribica (Prazna vreča ne stoji pokonci) in Fondin brancin (Glas morja), mi pa smo zavili v testeninsko smer. Za vegetarijance so tisti dan skuhali zanimive rezance s stročjim fižolom, ožganim porom, korenjem, lešnikovimi drobtinami in timijanovo peno. Precej težji so bili rezanci s tolminskim sirom (in drobtinami taistega sira), ki so jih priložili k svojemu pogledu na “leteče žgance”: v pivskem testu ocvrte piščančje kračke. Jed je bila slastna, a za odtenek preveč nasitna. Pa tudi cena (17 evrov) se nam je za tri kose ocvrtega piščanca zdela nekoliko pretirana.

“Leteči žganci”

Še vedno si upamo trditi, da je praženec, s katerim se radi pohvalijo, malce premasten in vsebuje premalo jajc. Je pa daleč od slabega, sploh ko ga poješ z jagodno marmelado in vaniljevo kremo. Brownie je bil medtem vizualno izjemno privlačen, postregli so ga z rezinami hruške, kremami pomaranče, brusnic in grenivke ter – pomladno – trobenticami. Kaj pa za konec, za boj proti virusom? Ponudili so zanimiv, v hrastu staran brinjevec dolenjske destilarne Berryshka, za slovo pa bogat čokoladen tartuf.

Povzetek

Kuhinja, ki skuša biti ravno prav slovenska, da bi lahko še zadovoljila tudi goste iz drugih krajev. Vseeno se z nekaj avtorskimi intervencijami uvršča med boljše, žal tudi med dražje v glavnem mestu. Za tri jedi in sladico pripravite 40 evrov, dnevna kosila so za polovico cenejša.

Vinska karta ponuja zgolj slovenska vina. Kakšnih resnih etiket ni, na kozarec pa je enostavno premalo izbire.

Ocena: 3,5/5

Cena: €€€€

Ambient: 3/5

Vinska ponudba: 2/5

Landerik

Stari trg 11, 1000 Ljubljana

Telefon: 051 660 401