Loading...

Testirali smo dostave petih najbolj razvpitih ljubljanskih picerij

Tokrat smo iz osame naročili in pokusili pice petih trenutno najbolj razvpitih ljubljanskih picerij, ki jih je mogoče naročiti tudi na dom.

Nekatere picerije dostavljajo same, večina pa si jih pomaga s trenutno verjetno najhitreje rastočima podjetjema, Woltom in Ehrano. Pri vseh smo naročili margerito, ki ima pri izbranih ponudnikih lahko različno ime in pri nekaterih tudi nekaj odstopanj pri receptu, a ideja je bila jasna: želeli smo pico s paradižnikom, mocarelo in baziliko.

Ob sami vsebini smo pri oceni v obzir vzeli tudi embalažo, v kateri so pice prispele. Škatle so si bile med sabo dokaj podobne, a so se razlikovale v pomembni podrobnosti: nekatere so bile iz golega kartona, ki rad posrka sokove iz pice, v nekaterih lokalih pa so nabavili izboljšane verzije, ki so v notranjosti prekrite s folijo – ta pico nedvomno bolje izolira.

Pop’s Pizza

Pica iz Pop’sa, nadvse priljubljene picerije na Bregu, je med prevozom povsem obdržala obliko, prav tako pa je v našo centralo v središču prestolnice prispela še topla, za kar gre gotovo zasluga tudi embalaži s folijo v notranjosti. Ob vsem tem pa gre pohvala predvsem okusu. Takšne pice se ne bi sramovali v Neaplju, saj je poleg klasičnih, dodelanih osnovnih okusov in vonjev prepričala z mehkim, a vseeno rahlo hrustljavim testom ter z visokim mehurjastim robom, kot se spodobi. Morda je vzrok kakovosti tudi v tem, da se Sebastijan Raspopović in Gregor Jurkovič dostave svojih pic nista lotila že prvi dan koronakrize, ampak sta se pripravila in očitno izpilila pripravo pice na stresno vožnjo s kolesom po Ljubljani. Pop’sova margerita je sicer nekoliko obogatena, osnovnim sestavinam dodajo še češnjeve paradižnike in parmezan, ob njej je mogoče naročiti še tri drugačne, pijače ali kakšne druge hrane ne ponujajo.

Cena pice: 8,90 evra

Ocena: 4/5

Plac by Verace

Mnogi menijo, da so se prenovitelji slovenske pice iz picerije Verace v zadnjem času utrudili, da so odpirali preveč novih lokalov in pozabili na osnoven produkt s hrustljavimi robovi, ki je bil tako značilen za njihove herojske začetke. Pa vendar, pica ni bila slaba. Nasprotno. Zapakirana v plastificiran karton je obdržala tako obliko kot soliden okus, bila pa je malce prehladna in za odtenek premehka oziroma razkuhana od vožnje. Verace obljublja tudi, da svoje pice oblagajo z najboljšimi možnimi sestavinami – morda res, a bazilike na tej margeriti ni bilo. Mimogrede, pica ni prispela iz izvirnega lokala na Streliški, ampak iz bežigrajske podružnice, kjer ponujajo tudi drugo (hitro) hrano (burgerji, solate, ocvrto meso). Naročiti je mogoče tudi nekaj klasičnih pijač, v nasprotju z mnogimi pa (recimo) tudi bezgov sok in nekaj solidnih vin. Mi smo si dali pripeljati radensko, ki pa je bila na naše veliko razočaranje tik pred iztekom roka uporabnosti in povsem brez mehurčkov.

Cena pice: 10,8 evra

Ocena: 3,5/5

Gostilnica 5–6 kg

Izredno popularna gostilnica, ki ima svojo centralo na Gornjem trgu, je za mnoge ne samo najboljša ljubljanska, ampak kar najboljša slovenska picerija. Tokrat se kljub renomeju ni najbolje izkazala, čeprav je od naročila do pice pri vratih minilo le izvrstnih 20 minut. Zakaj nismo bili zadovoljni? Pica, sicer z izvrstnim testom in oblogo ter popolno pečena, se je žal sesedla v kot škatle. Z nekaj spretnosti jo je sicer bilo mogoče raztegniti, a to ni bilo več to. Pa še prehladna je bila. A kot rečeno: še vedno je bila izredno okusna, z lepo napihnjenim, še malce hrustljavim robom, in če je v škatli ne bi premetalo ter če bi zadržala nekaj več toplote, bi bila nedvomno višje. Gostilnica 5–6 kg sicer ponuja več kot 20 različnih pic, druge hrane, ki so jo sicer stregli na fizični lokaciji, pa ne, prav tako ne ponujajo pijače.

Cena pice: 9 evrov

Ocena: 3,5/5

Dobra vila

Zdaj že veterani ljubljanske dostave pic imajo pri tem, kako doseči, da pica ostane v osnovni obliki, gotovo več izkušenj kot konkurenca, ki se je dostave lotila po sili razmer v zadnjih tednih. Sestavine in pripravo določajo pravila dostave, kar pomeni, da je testo debelejše in manj elegantno vzhajano kot pri tistih v neapeljskem slogu, pica pa je zato trpežnejša. Po neki retro navadi pice začinjajo z origanom, tudi margerito, a kljub temu ni dvoma, da Dobra vila gladko premaga standardne “halo pice”. Moramo pa v isti sapi dodati, da je bilo tokrat testo, predvsem na robovih, malce pretrdo, mocarela pa malo preveč podobna navadnemu siru. Morda tudi zato, ker smo na pico čakali debelo uro – v nasprotju z drugimi omenjenimi, ki so se povezali z Woltom ali Ehrano, pri Dobri vili dostavljajo sami. Ob picah ponujajo tudi ocvrte zrezke, ocvrt sir, kanelone, čebulne obročke, perutničke in burgerje. Ob brezalkoholnih pijačah dostavljajo še vina Gašper, srebrno penino in lepo serijo žganic.

Cena pice: 9,90 evra

Ocena: 3/5

Trappa

Ko smo naročali pri Trappi v Mestnem logu, nam je dišala klasična kombinacija pice s kokakolo. Plačali smo dve in dobili eno, a je posrednik Wolt to ekspresno uredil in povrnil stroške. V Trappi poudarjajo, da za svoje pice mesijo kislo testo, torej testo, vzhajano z drožmi. Kakor koli že, margerita, ki smo jo dobili, je bila daleč najmanjša med vsemi, ki smo jih v tem testu ocenjevali. V Trappi ji ob paradižniku San Marzano in kravji mocareli dodajo tudi ovčji pekorino, manjkala pa je bazilika. Morda se je izgubila skupaj s kokakolo. Kljub temu je bil okus pice povsem soliden, kot smo pri Trappi vajeni, tudi najcenejša med naročenimi je bila, žal pa tudi najhladnejša, kar seveda ne more biti smoter takšne prehrane. Trappa ob picah dostavlja tudi lazanje in majhen izbor brezalkoholnih pijač.

Cena pice: 7,50 evra

Ocena: 3/5