Mešani občutki, bi z dvema besedama lahko opisali lokal, ki ga najdete nekaj kilometrov iz Ivančne Gorice proti Muljavi, v prijaznem naselju Bojanji Vrh.
Eden naših stalnih obveščevalcev nam je pisal, da je opazil, da Antonača še nismo obiskali. Pojasnil je, da se mu zdi gostilna zanimiva, čeprav očitno še išče svoj slog. Mladi kuhar, verjetno sin lastnikov, si očitno želi iz gostilne narediti nekaj več, zato v enem delu hiše strežejo avtorski degustacijski meni, v drugem predvsem pice, imajo pa tudi klasično slovensko ponudbo mesa, prilog in juh.
Naša ekipa tistega sončnega popoldneva ni oklevala, naročili smo degustacijo in preselili so nas v »ta lepšo«, večjo in skoraj preveč prenovljeno jedilnico (s pregovori in panjskimi končnicami na steni), ki ima mize s prti, v ozadju pa solidno umirjeno muziko.
Degustacija sedmih jedi stane zmernih 50 evrov, a zdelo se je, da gostov, ki se jim zahoče tovrstne hrane, ni ravno veliko. Večina se loti zrezkov in pic, kar je logično, saj je ceneje. In še o vinih, preden se lotimo šefovih domislic.
Verjetno je največja težava Antonača, da ne ponudijo vinske karte, kar je ob tako natančno pripravljeni degustaciji praktično neverjetno. Na osnovni karti sicer piše, da je hišno vino Steyer, ob cvičku, refošku in podobnih zadevah pa smo v hladilniku opazili tudi Dar sonca, Marof, Prinčiča … A ta na kozarec niso na voljo, mi pa smo se znašli in odprli steklenico penine Medot 48.
Briški mehurčki so lepo podprli pozdrav, ocvrto zdrobovo kroglico na gelu čebule, pokrito z lardom krškopoljca, nato je že prispela prva jed degustacije, krožnik, na katerem se je precej dogajalo. Postregli so nam “kanelon” oziroma v rezino gomoljne kolerabe zavito natrgano svinjino z jabolkom, dodali pinjenec, nekaj vložnin in kolerabino kremo z lanenimi semeni.
Mladi mojster v kuhinji uporablja veliko različnih sestavin, niti ne nujno cenenih, kot se često dogaja, in poskuša z njimi ustvariti zanimive okuse. Morda je bila še najbolj enostavna sicer simpatična, ne pregosta grahova juha, postrežena z ocvrto kocko riža in krebuljico.
Tretja jed popoldneva, ki se je počasi prevešalo v večer, je bila raviol z blitvo, ob njem je počivala ocvrta rukola, na drugi strani pa pečene artičoke z jajčno kremo. Vsi elementi so bili podloženi s krompirjevim pirejem in potreseni z drobtinami hrustljavo pečene slanine.
Kot rečeno, fino bi bilo, če bi hrano lahko podprli z vini, a smo se znašli tudi s penino, ki se je dobro srečala z eno bolj minimalističnih in obenem zanimivih jedi večera: sufle cvetače s hrustljavo slanino krškopoljca in zeliščnim oljem.
Na meniju oziroma v jedeh je kar nekaj oblik prašička, ni pa denimo koz, ki se simpatično pasejo ob kmetiji. Te so tam zato, da kosijo travo, je pojasnil mladi kuhar, ki je kot prvo glavno jed ponudil prijetno čvrst popečen kos soma s pastinakom v različnih oblikah, ocvrto česnovo kroglico in peteršiljevo omako.
Sijajna jed, medtem ko smo bili nad drugo, mesno jedjo malce razočarani. File fazana je bil nekoliko presuh, to smo reševali z vinsko omako, odišavljeno z brinovimi jagodami, pa skutnim štrukljem, pirejem sladkega krompirja, štorovkami, šalotko in gorčico.
Še ena težava degustacije pri Antonaču je, da ste obsojeni na najnovejše vesti, ki jih ponuja glasna televizija v nekem drugem prostoru. A mi se nismo dali. Kljub vsemu smo napadli še sladico, ki je bila zadnje dejanje avtorskega obroka: čokolada s pimentom, gel oljčnega olja in gel borovnic ter meringe, na drugi strani pa še borovničeva strjenka, drobljenec piškotov amarettov, krema iz kozjega mleka in sveže borovnice. Spet je bilo morda za kakšno sestavino preveč gneče na krožniku, a skupen vtis ni bil slab.
Jasno je, da zna mladi kuhar kuhati, in to zelo različne stvari. Od pice in zrezkov do modernih pogledov na hrano. Škoda, da je vse različno znanje pravzaprav težko povezati v enotno celoto. V soboto pica, v nedeljo goveja juha, drugače pa fazan, pastinak in zeliščno olje. Morda bi pomagal kak krajši obisk pri posavskih mojstrih Repovžu, Vovku, Ježu …
Povzetek
Pri Antonaču smo pokusili solidno kombinacijo avtorskih receptov, modernih tehnik in kakovostnih sestavin bolj ali manj lokalne narave. Krškopoljski prašiček, som, zelenjava … Sedem jedi za 50 evrov. Imajo pa tudi pice in klasična domača kosila.
Vinska ponudba je milo rečeno slaba. Vinske karte nismo dobili, čeprav smo v hladilniku videli nekaj steklenic.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 3/5
Gostilna in pizzerija Antonač
Bojanji Vrh 4, 1295 Ivančna Gorica
Telefon: 01 78 76 082