V Zgornji Savinjski dolini je kulinarično dolgo prednjačil Penzion Raduha, odkar pa so koncept temeljito spremenili, se zdi za jedce najzanimivejša gostilna Lesnika v srcu Mozirja.
Nekoč se je na poti v Logarsko dolino najbolje jedlo v Lučah, kjer je kraljeval Penzion Raduha, v njem pa prva slovenska kuhalnica za tiste čase. V sodobnih časih, spričo kriz, epidemij in drugih nevšečnosti, so se v Raduhi posvetili nastanitveni dejavnosti in kuhajo predvsem za svoje hotelske goste, v krajih ob Savinji pa sta med resnimi projekti ostala kuhinja v hotelu Planinka v Ljubnem in Lesnika, bolj gostilna kot restavracija v središču Mozirja.
Temeljito prenovljena hiša v samem centru ponuja posodobljeno, bogato in tudi obilno kuho. Naj takoj omenimo, da smo bili kar malce razočarani, ko je na našo toplo sončno soboto zmanjkalo šampanjca, ki ga je napovedovala vinska karta, smo bili pa nato vseeno potešeni s popularno Medotovo penino Brut 48 za šest evrov na kozarec.
Vinska karta v restavraciji je zanimiva vsakemu okusu in dosegljiva vsakemu žepu, tudi zato, ker veliko večino vin točijo na kozarec. V našem primeru smo začeli s Kupljenovim renskim rizlingom Aldebaran, nadaljevali z rebulo artwork Kristančiča iz Medane in končali z Jermannovo Vintage Tunino.
Za pozdrav so tisto sončno soboto prinesli ocvrte zvitke iz testa za vonton, polnjene s čičeriko in zelenjavo ter zašpičene z gelom ribeza. Azijsko obarvan uvod, ki ni ravno napovedoval nadaljevanja.
Nasprotno, sledili so veliko bolj lokalni recepti s sestavinami, ki jih v veliki meri dobivajo od okoliških pridelovalcev. Takšne so denimo savinjske suhomesnate dobrote iz Šmihela ali siri s kmetije Petek v Novi Štifti.
Mladi sir, dimljeni sir, špehovka, salama, bunka, piščančja pašteta in seveda zgornjesavinjski želodec, ki ga v Mozirju pač res morate naročiti. Natančno oblikovane deske z mnogo majhnimi prilogami in izvrstnim kruhom tvorijo uvod, ki po količini celo bolj sodi v kakšno prijazno turistično kmetijo, a pritoževali se nismo, še posebno ker smo zraven dobili resno porcijo tatarca dimljene govedine, poseben Lesnikin recept z zeleno in hišno majonezo.
V času kosila se spodobi pokusiti juho. V soboto so stregli korenčkovo s poširanim jajcem, da pa ne bi bila preveč dolgočasna, kar se korenčkovi juhi rado pripeti, so ji dodali še pirin čips in skuto s kurkumo ter prahom rdeče pese. Za predjed imajo kar nekaj izbora in če se ne odločite za degustacijski meni (štiri jedi 45 evrov, devet jedi 75 evrov), sami krmarite po jedilnem listu.
Za kakšnih dvanajst evrov dobite savinjske mesne žlinkrofe s hrustljavo panceto, krompirjevo kremo in zeliščnim oljem, pa tudi ajdove njoke z mavrahi, ajdovimi kokicami, peno česna in čemaža ter čipsom iz vijoličastega krompirja.
Porcije so že pri predjedeh konkretne, očitno namenjene gostom, ki se kanijo najesti in se jim ne da poslušati velikega filozofiranja, obenem pa so okusi povezani in uravnoteženi ter jedi pripravljene brez napake.
Podobno je pri glavnih jedeh. Tako velikih porcij že dolgo nismo dobili na mizo. Zdi se, da je bila zvezda popoldneva velika zarebrnica krškopoljskega prašička, ocvrta po milansko, ki ji dodajo še ocvrtek praženega krompirja, radič in čebulo (17 evrov).
Podobnih dimenzij je bil tudi telečji hrbet in podobno bogate so bile tudi priloge, od korenjevega pireja in glaziranih korenčkov do zelenjavnih kroketov. Vegetarijanski del odprave se je medtem tešil s sirovimi štruklji z jurčki, lešnikovim drobljencem, krompirjevo peno, čipsom sladkega krompirja, prahom rdeče pese in zeliščnim oljem.
Morda se vse skupaj sliši že kar nasitno, še posebno če vemo, da smo jedli v gostilni, ki jo štejejo med modernejše v teh krajih, toda omeniti velja, da na koncu vseeno nismo bili presiti in da smo z veseljem pričakali sladice.
Gostilna Lesnika je ime dobila po vrsti jabolka in enako ime nosi tudi hišna sladica v obliki zelenega jabolka, kremnega in sladkega z jabolčno sredico. V izboru sladic je tudi klasični fondant, mi pa smo se lotili nekoliko bolj posebnega creme bruleeja z okusom piškotov speculaas.
Za konec imajo na voljo mnogo žganic, tako domačih kot tujih. Prepričali so nas, da pokusimo šilce danskega ruma A. H. Riise, za kaj več pa bi skoraj morali ponuditi tudi sobe, ki menda pridejo na vrsto v naslednji fazi prenove.
Povzetek
Moderna in obenem bogata, skoraj nasitna kuhinja, ki upošteva lokalne recepte in sestavine, a jih prenavlja in se ne boji sodelovanja tujih, celo eksotičnih okusov. Od savinjskega želodca do danskega ruma, bi lahko rekli. Že za kakšnih 35 evrov se boste do sitega najedli.
Vinska karta je solidna in razen redkih dragih izjem pri rdečih vinih večino svoje vsebine ponujajo na kozarec. Največ je primorskih in štajerskih vin, nekaj je tudi tujih, cene so ugodne, da ne rečemo privlačne.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Lesnika
Na trgu 32, 3330 Mozirje
Telefon: 05 916 64 77