Tržaška gostinska scena se lahko pohvali z nekaj izjemnimi sodobnimi lokali, nekaj pa je tudi starejših, manj modernih, a vseeno izvrstnih. Med njimi je tudi Suban, ki obratuje od leta 1865.
Italijanska organizacija Slow food je tudi letos izdala Osterie d’Italia, svoj vodnik po italijanskih oštarijah, v katerem opozarjajo na domače gostilne, ki ponujajo sledljivo avtohtono hrano. V nam bližnjem Trstu so izbrali le štiri oštarije, ena od njih je bolj ali manj slovenska: Suban. Gostilna, od katere bi se lahko marsikaj naučili tudi pri nas, a kaj ko je tovrstna kuha očitno premalo donosna, saj poudarja sestavine, ki jih ni najti na trati za hišo, med ostanki pri mesarjih ali na tržnici ob pol petih popoldne.
Gostilna Suban v predmestju nekoč največjega slovenskega mesta je s svojim vrtom v senci košatih dreves nekaj, kar bi si želeli tudi pri nas.
Tradicionalni recepti, mojstrska kuhinja in ne previsoke cene: jedi, ki stanejo čez dvajset evrov, v njihovem jedilniku nimajo mesta, in čeprav dejansko živijo v zgodovini (na pretežno črno-belih fotografijah obiskovalcev sta med drugimi papež Wojtyla ter nekdanji italijanski premier in predsednik Francesco Cossiga), so ena najboljših gostiln v teh krajih.
Očitno se osnovna naloga lokala od dolgih desetletij nazaj do danes ni veliko spremenila, gosta ne podcenjujejo in ga ne želijo poučevati, ampak si želijo, da bi se omizje zabavalo ter od njih odšlo sito in zadovoljno.
Sicer pa, kako drugače razumeti velike in debele kose kuhane šunke, ki ob spremljavi blagega hrena in gorčice začnejo ples bogatih, lokalnih sestavin. Če ste hitro siti, bo porcija šunke zadostovala za dve osebi, še posebej, če jo podprete s kruhom.
Nič manj nasitno ni poširano jajce z ocvrtimi artičokami in hrustljavo slanino, še krepkejša bomba energije je s sirom nadevan zavitek, ki ga obkroža kakšnih deset dekagramov pršuta iz krminske pršutarne D’Osvaldo. Porcije predjedi so velike, recepti enostavni, a dodelani in učinkoviti, cene pa okoli deset evrov na krožnik.
Morda je še največja težava Subana, da je na kozarec odprtih vin zelo malo. Njihov hišni vinar je Rodaro iz Collia, ki nas je osvežil s svojim tokajem, pred njim je to nalogo opravljal Antonuttijev prosecco Collevento 921, ki bi ga lahko nadomestili z marsičim bolj lokalnim. Vsaj tako lokalnim, kot je bila kraška jota z zeljem, ki, to moramo reči, z levo roko opravi s konkurenco na slovenski strani meje. Še več pohval so poželi fuži s kokošjim “šugom”, toliko, da smo naročili še en krožnik.
V Trst smo se tokrat odpravili v razširjeni zasedbi, zato smo si lahko privoščili širši spekter jedi, pa tudi cene so to omogočale: nepozabni rezanci s slanino, pinjolami in sirom stanejo 11 evrov. Še cenejše so slane palačinke s sirom in baziliko, po katerih bi se mnogi ustavili in ugotovili, da se je mogoče pri Subanu bogato najesti že za kakšnih 20 evrov. Jasno, mi nismo med takšnimi. Dišalo nam je meso, zato smo iz sicer široke ponudbe najboljših italijanskih vin naročili že malce pozabljen Jermannov Pignacolusse, rdeče vino iz furlanske sorte pignolo.
Konkretno vino se je dotaknilo ocvrte svinjine, ki jo napolnijo z zelenjavo in sirom, podobno krepak je tudi jelenov zrezek, z 18 evri najdražja jed večera, ki ga polijejo s teranovo omako in mu dodajo polento. Glavne jedi imajo le malo priloge, je pa zato mogoče posebej naročiti fantastične ocvrte krompirjeve kifeljčke, ki se rimajo tudi s konkretnim biftekom z žara.
Zadnja glavna jed je presegla meje Furlanije, šlo je za nebeška beneška jetrca s čebulo, ki so jih opremili s polento.
Po vsem tem smo razmišljali, ali bi sploh jedli kaj sladkega, nato pa je natakar naštel, kaj so tisti dan pripravili, in bilo je odločeno. Najbolj hvalijo jabolčni zavitek in papeževo kremo z vinskim šodojem in čokolado, ki sta bila izvrstna, še več pohval pa je požel millefoglie, sladica, podobna naši kremšniti, a z več šnite in manj kreme.
Povzetek
Klasična italijanska gostilna, ki ponuja lokalno hrano po neizmaličenih receptih. In če so v Trstu bližje obali najbolj pohvaljene morske gostilne, so na hribu pri Subanu v glavni vlogi Zidaričev sir, D’Osvaldov pršut, polenta, mesnine in zelenjava kraškega okolja. Za obilno večerjo pripravite kakih 35 evrov na osebo.
Vinska karta je sicer široka, posebej poudarja kraške, istrske in briške mojstre, imajo pa tudi najboljše iz drugih italijanskih pokrajin, tudi kak šampanjec se najde. Škoda, da ni pestrejša ponudba vin na kozarec.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Antica Trattoria Suban
Via Emilio Comici 2, 34128 Trieste (Trst), Italija
Telefon: +39 040 54368