V sosednji Furlaniji poznavalci vse večkrat omenjajo gostilno Tavernetta v središču Vidma. Prepričali smo se, da gre za eno najboljših možnosti za hiter kulinarični izlet čez mejo.
Včasih, ampak res samo včasih imate srečo in se ustavite v gostilni, ki je kot po meri sešita za vas. V gostilni, kjer vam nihče ne prodaja neumnosti in poenostavljeno udarnih propagandnih stavkov ali, bog ne daj, manifestov. Ustavite se pred gostilno in zunaj zoprno hladno piha, skozi okno pa že vidite v jedilnico, kjer je prižgan kamin, ki veliko obeta. Takšna gostilna je Hostaria alla Tavernetta v Vidmu.
V Tavernetti je vse na svojem mestu, kot da ne more biti drugače, kot da je povezana ne samo s krajem in zgradbo, ampak tudi z gosti, ki so na svojem mestu natančno ob enih, ko se pri zahodnih sosedih začnejo kosila.
Prostor je, in to smo že omenili, izjemno udoben, pa čeprav na prvi pogled prenapolnjen z vinskimi steklenicami. V omarah in na policah so razstavljene steklenice z vsega sveta, kot bi se kdo doma želel pohvaliti, kje vse je že bil. Obenem so v jedilnici shranjene škatle vin, ki jih gostje naročajo, če vzamete rdeče vino, ga bo gospodar skoraj gotovo snel kar s police.
Zato se nam je zazdelo, da smo gostitelje z naročanjem vin na kozarec kar malce razočarali. A bili smo z avtom in pot v Slovenijo je zahtevala treznega šoferja. Vseeno smo marsikaj pokusili in predvsem natančno pregledali vinsko karto. Na njej je vse, kar je v Furlaniji treba piti, celo kakšno slovensko ime se najde, drugih italijanskih dežel ni veliko, imajo pa poseben oddelek za Šampanjo, Bordeaux in Burgundijo.
Začeli nismo s šampanjcem, čeprav ga strežejo tudi na kozarec, ampak z vedno izvrstno penečo rebulo Collavini (tri evre na kozarec). Na mizi so že čakali Sirkov kis iz Krmina, oljčno olje Tomasin (Castions di Strada), Midolinijev balzamični kis Asperum iz Manzana, zraven sta dve vrsti soli, na pladnju pa tri vrste kruha, ki jih prinesejo skupaj z grižljajem furlanske kisle repe s kremo iz hrena in jabolka, ki jo postrežejo na rezinici kostanjevega kolača.
Festival skoraj povsem lokalnih jedi se v majhni, topli jedilnici nadaljuje v treh smereh: meni ponuja večne klasike, sezonske specialitete in veganski meni. Jedi so bogate, celo nasitne, kot se je kasneje izkazalo, sestavine pa znane, domačne.
Februar je čas, ko velja jesti goriško vrtnico (16 evrov), kot tudi na italijanski strani meje imenujejo umetelni rdeči radič. Na krožniku postrežejo štiri velike cvetove s prepeličjimi jajci in ogromnimi, mesnatimi ocvirki iz krminske pršutarne D’Osvaldo, nato pa maščobo pri mizi popršijo in ublažijo s Sirkovim kisom. Boljše solate pozimi ne morete dobiti nikjer. Med zimskimi predjedmi gre omeniti tudi ocvrte artičoke, ki jih postrežejo s holandsko omako in obogatijo s kandiranim ingverjem, in puntarelle oziroma poganjke cikorije z burrato, inčuni in inčunovo omako.
Sijajni vrtiljak predjedi smo zalivali z belim vinom, izbrali smo Gigantejev tokaj oziroma friulano (“Ko v Furlaniji naročite kozarec vina, dobite kozarec friulana,” pravijo) in Zorzettigov sauvignon MYO. Nezapleteni, izjemno pitni in prijazni vini.
Prijazni okusi nato pripeljejo do ene najboljših enolončnic na naših terenih, do povsem enostavnega, a hkrati natančno dodelanega in velikega krožnika ričeta s fižolom in pršutom (13 evrov). Takšnih jedi pri nas, na drugi strani meje, brez pravega razloga skoraj ni več. Cjarsons, tradicionalne furlanske polnjene testenine z zelišči in skuto, obdani s cimetom, dimljeno rikoto in maslom, pa nikoli niti niso bili na naših jedilnikih.
V Tavernetti se ne bojijo dejstva, da so predjedi zapovedano zimske, za fizične delavce, če se pošalimo, kar se je še posebej videlo pri glavnih jedeh.
Oltre iz kleti Specogna je krepka rdeča zvrst pignola, refoška in merlota, ki se je spoprijela z govejimi rebri, najprej obdelanimi na nizki toploti, nato pa sijajno zapečenimi. K njim priložijo zajetno mero pečenega krompirja in sladko-kislo-pekočo omako s kalabrijsko ndujo.
Refošk iz kleti Dorigo se je v nasprotju z našimi refoški izkazal za zelo pitno in obenem polno, skoraj sladko vino, pri Tavernetti ga vidijo kot popolno spremljavo k svinjski vratovini (18 evrov). Meso narežejo na povsem tanke rezine, kot pršut ali salamo, potresejo s hrenom in ga kot naložijo na kruh, namočen v mesno omako, pomagajo krema iz paprike, treviški radič in gobe šitake. Fantastičen krožnik.
Človek po takšni seriji okusov ne potrebuje nobene sladice, še posebej ne kvarteta guban (furlanskih potic) z imenom Gubana! Gubana! Gubana! Gubana!. Toda … domiselno jed, ki stane deset evrov, sestavljajo kos gubane, mafin gubane in sladoled z okusom gubane, natakar pa krožnik še poprši z orehovim likerjem. Nov in zanimiv pogled na staro slovensko jed.
Treba je povedati, da imajo pri Tavernetti na karti sladic tudi seznam sladkih alkoholnih napitkov. H gubani se je prilegla ratafià iz rebule, likersko vino, ki ga prideluje Collavini, k tiramisuju (osem evrov) pa videmski amaro oziroma Amaro di Udine, ena najbolj grenkih grenčic, kar smo jih kdaj pokusili. Da ne pozabimo kakšne besede nameniti tiramisuju, pripravljenemu z lešnikovim maskarponejem in biskvitom, ki ga s kavo prelijejo pri mizi – sladica za bogove.
Povzetek
Majhna družinska oštarija v središču Vidma, ki vztraja pri furlanski tradiciji in gostoljubnosti, s ščepcem modernih pristopov. A z izumi ne pretiravajo, tiramisu je še vedno tiramisu, gubana je gubana, ričet je ričet in goriška vrtnica je še vedno goriška vrtnica. Za 40 evrov se boste do sitega najedli.
V Italiji, tudi v Furlaniji, so vinske karte logičen del ponudbe. V Tavernetti imajo vsa furlanska vina, veliko drugih italijanskih, tudi kakšno slovensko in resen izbor francoskih kleti.
Ocena: 5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 5/5
Ambient: 4/5
Hostaria alla Tavernetta
Via di Prampero Artico, 2, 33100 Udine (Videm), Italija
Telefon: +39 0432 501066