Nova restavracija v slovenski Istri veliko obeta, a si bo morala svoj prostor pod soncem izboriti tudi z bolj istrsko obarvano ponudbo in morda z bolj umirjenimi cenami.
Leta 804 se je 172 predstavnikov istrskih mest in kaštelov uradno pritožilo cesarju Karlu Velikemu zoper visoke dajatve, kršenje pravic in uvedbo fevdalnega sistema. Na mestu, kjer je danes restavracija Placito Risano, so se sestali, se dogovorili in podpisali papirje. Lastniki restavracije so prepričani, da je bil tako podpisan prvi arbitražni sporazum v zgodovini. Mimogrede, papirju se je zares reklo Il Placito di Risano, Istrani pa so frankovskemu veljaku, istrskemu vojvodi Janezu, očitali predvsem, da jim krade zemljo (zanimiva je bila zaradi ribolova in vinarstva) in konje ter da v okolici naseljuje vse več Slovanov, se pravi Slovencev in Hrvatov.
Toliko o zgodovini paviljona ob žuboreči Rižani, nedaleč od njenega izvira. Lastnik, ki je vložil denar v projekt, je najel nadobudnega mladega kuharja s Koroškega, ki naj bi skupaj z ekipo v razkošnem prostoru v devetih, enajstih ali štirinajstih nadaljevanjih povedal staro, že skoraj mistično rižansko zgodbo naših bizantinsko-frankovsko-slovanskih prednikov. Jim bo uspelo?
Barvne fontane okoli zgradbe sicer dobro opravljajo svojo vlogo, vendar jim kablov in podobnih nedokončanih podrobnosti ni uspelo povsem skriti ali pospraviti. Pa ne bi bilo slabo, če bi ob velikih slikah, s steklom obdani kuhinji, umetelno izrezljanih tramovih in freskah odpravili tudi takšne malenkosti. Morda bi v prostoru celo malce zakurili in ne nazadnje natančneje označili lokacijo za voznike, da se ne bi izgubljali po okoliških vaseh.
Zdaj pa dokončno k hrani. Naročili smo najcenejši, devethodni meni, ki stane, reci in piši, 95 evrov. Pričakovali smo devet jedi, dobili pa pozdrave iz kuhinje ter kruh in olje, kar samo v Sloveniji štejejo kot posamezne hode. Nekoliko cenejša je bila vinska spremljava, a 130 evrov na osebo za najkrajši meni z vinom je enostavno preveč.
Ob peneči in vedno zanesljivi Bjani brut (osem evrov na kozarec), ki se, zanimivo, ne vračuna v vinsko spremljavo, postrežejo tri miniature, prve tri grižljaje: kroglico paljenega testa z maskarponejem in ikrami postrvi, nabodalo z ocvrto postrvjo, fermentirano limono in vloženim čemaževim popkom ter creme brulee dimljene postrvi z zeleno. Postrv v vseh treh grižljajih prihaja iz bližnje ribogojnice, so poudarili.
Druga jed so trije kosi kruha, ržen, z drožmi in brioš, ki jim pristavijo Jevnikarjevo oljčno olje, maslo in sol. Skratka, prva resna jed je šele tretja, saj je jasno, da kruha, olja in masla ne bi mogli šteti za samostojno jed, pa čeprav jih je že spremljala enostavna in učinkovita malvazija Gordia.
Kebrova klasična briška bela zvrst je pokrila tretjo in četrto jed, najprej rezance sipe s pinjencem, jabolčno granito in prahom sipinega črnila, osvežilno jedjo, ki je delovala skoraj kot sorbet. Nato je na mizo prispel zeliščni kiš z vloženo šalotko, sladoledom čebule, vloženimi borovimi cvetovi in peno muškatnega oreška. Jedi so bile majhne, pa tudi vina ni bilo veliko.
Zidaričeva zvrst Prulke je podložila ješprenj z gomoljno zelenjavo, jesetrovo rulado, topinamburjevim čipsom in kojijem jesetra, najboljšo jed večera močnih in učinkovitih okusov, ki je še enkrat dokazala, da prvič, mladi mojstri v kuhinji znajo kuhati, in drugič, da mladih mojstrov v kuhinji niti približno ne zanima istrska hrana oziroma istrske sestavine.
Podobno je z vini pri glavni jedi, golobovih prsih, ob katerih postrežejo sicer solidno vipavsko rdečo zvrst iz kleti Fedora. Mimogrede, natančno pečenega goloba je spremljala zanimiva rulada krompirja in topinamburja ter enako zanimiva zeliščna solata z goriško rožo, trobenticami, kurjimi črevci, vloženimi češnjami in oljem kapucinke.
Lahko bi se vprašali, ali je Istra, pa naj gre za leto 804 ali 2023, res potrebovala vino z Vipavskega in ali so res jedli gojene golobe, ne pa recimo divjačine, smo pa kar prepričani, da pred sladicami niso stregli polsuhega rumenega muškata iz štajerske kleti Bartol. Kiselkasto, mnogim nerazumljivo vino so hitro nadgradili s Prusovim belokranjskim renskim rizlingom pozne trgatve, ki se je z lučko iz kreme gosjih jeter, oblite z belo čokolado ter posute z lešniki in sušenimi malinami, veliko bolje ujel. Je pa seveda vprašanje, ali so gosja jetra, celo v tako sladki družbi, res sladica.
Ljubitelji netipičnih sladic ste v Placitu Risano na pravem mestu, še posebno če bi si želeli pokusiti koromač z medenim satovjem in verjusom.
Na koncu so prinesli še tri “bombončke”: rabarbaro v ruby čokoladi, mini jurčka iz čokolade z gobovim prahom ter magdalenice s karamelo in prevladujočim črnim česnom. Kot rečeno, za ljubitelje zelenjavnih sladic. In že medtem ko smo jih mlaskali, so začele luči počasi ugašati, kuharska ekipa je odšla in to je bil kar jasen znak, da bo treba plačati in se odpeljati.
Povzetek
Razmeroma drage degustacije – za 95, 115 oziroma 135 evrov – naj bi skozi različne krožnike podajale zgodbo Istre od leta 804 do danes, a se zdi, da gre bolj za predstavljanje idej modernih kuharjev, ki se na istrsko zgodovino ne ozirajo preveč. Saj ni dvoma, kuhanje je vrhunsko, a mu kakšen istrski detajl ne bi škodil.
Vinska karta je solidna, niti ne predraga, a na žalost iz Istre ne potegne najboljšega, veliko bolj natančno so zastopana Brda, kar se vidi tudi pri vinski spremljavi.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Placito Risano
Bezovica 30, 6275 Črni Kal
Telefon: 041 332 696