Centralna ptujska restavracija z eno najlepših teras pri nas ima malce prenovljen koncept, ki celo bolj kot za Ptuj nekoč zapovedane sladkovodne ribe v prvo vrsto postavlja morske prebivalce.
Verjetno je treba Ribiča obiskati, ko je toplo in ko je mogoče sedeti na urejeni terasi ob Dravi. Nam je to v začetku jeseni uspelo, kar se vidi po slikah, in od blizu smo gledali v lenobno Dravo ter se spraševali, ali na trenutke ne teče celo nazaj proti Avstriji, ob tem pa razmišljali, kaj popiti.
Na sicer majhni, a učinkoviti vinski karti je nekaj izvrstnih vin po ne previsokih cenah in pri vseh so navedene tudi cene za kozarec. A natakar je bil kategoričen. To ne drži, večina vin je na voljo le, če vzamete celo steklenico. Zakaj torej vinski list laže, ni znal povedati. A ga z zoprnimi vprašanji in podvprašanji nismo hoteli preveč vznemirjati, vrt, ki je tisto soboto sijal v soncu in občasno skoraj pokal po šivih, je bil kar lep izziv za dva natakarja, oba sta imela veliko dela.
Vzeli smo, kar smo lahko, med penečimi vini so na kozarec točili Puklavčevi suho in polsladko penino (štiri evre), na vinski karti je bil tudi šampanjec Roederer, ki ga niso posebej ponujali. Rahlo spremenjeni koncept mestne restavracije je zapovedoval, da začnemo s postrvjo pašteto in vasabijem na piškotku. Zanimiv, morda malce preslan namaz je napovedoval ribjo usmerjenost kuhinje, čeprav v jedilnem listu ni več nekoč tradicionalnega smuča, še manj ščuke. A s hrano v nadaljevanju smo bili zadovoljni, to lahko takoj zapišemo. Pogledali smo še, katere lokalne vinarje podpirajo, in se odločili za svežo linijo sauvignona Familija (35 evrov) iz Brodnjakove haloške kleti.
Ceviche brancina z algami, granatnim jabolkom in limonovo kremo je bil izvrsten, razmeroma velik in nekaj cenejši (14 evrov), kot smo navajeni v naših turističnih centrih. Tatarski biftek (14 evrov) obložijo z okisano čebulo in pečenim prepeličjim jajcem, kislino pristavi limonova krema, za opečen kruh je na svojem mestu spenjeno maslo. Porcija je velika, večja, kot smo jih vajeni, in ko govorimo o kruhu, so na voljo tri sveža mehka peciva, ki so sijajno podprla tudi piščančjo jetrno pašteto, postreženo z malinovo kremo, bučnim oljem in čebulnim čatnijem, vse skupaj za 11 evrov.
Kuhinja na levem bregu Drave ni avtorska, čeprav v nekaj primerih diši po moderni kuhi mnogih sestavin in idej. Bolj presenetljivo se zdi, da poskušajo naše najstarejše mesto prepričati v morske dobrote. Škampova juha (sedem evrov) je obilna in gosta, z malo limone in nasitnim žlikrofom, polnjenim z ribo, pa še nekaj zelenjave je zraven. Bolj domača je kokošja, konec koncev smo v mestu ukrajinske kokošje industrije, ki jo krepijo s korenjevo kremo in, tega res nismo pričakovali, svinjsko tlačenko. Zanimiva, a ne napačna povezava, ki je še nismo srečali (šest evrov).
Kot toplo predjed ponujajo tudi krvavico (15 evrov), kar je ime za razmeroma nenavadno rekonstrukcijo tradicionalne zimske jedi. Krvavica brez ovoja je ocvrta v kroglici, podložena s pastinakovo in hruškovo kremo. Kombinacija, ki jo lahko mirno priporočamo, čeprav morda ne sredi vročega dela leta.
Treba je pa reči, da je jedilni list pri Ribiču zelo izčiščen: ne pri hladnih ne pri toplih uvodnih in ne pri glavnih jedeh ni gneče, kar poenostavi naročanje. V mestu piščancev smo seveda naročili piščančje prsi, ki jim pripadajo ajdova kaša z gobami, ocvrta kroglica ajdove kaše in črne trobente.
Velika, okusna, a z 22 evri skoraj predraga glavna jed se je borila z najboljšo jedjo popoldneva, jadranskim lignjem orjakom, ki so mu pristavili pečen krompir ter simpatično kombinacijo pečenih bučk, koromača in stebelne zelene. Lahko rečemo, da smo letos, predvsem na hrvaški obali, kar nekajkrat hoteli naročiti kakšnega podobnega orjaka, a so nam zagotavljali, da takšni lignji ne obstajajo, da so le mit iz domišljije tečnih slovenskih turistov.
Sočni ligenj (23 evrov) je zlahka premagal tudi premalo obdelano postrv na pečeni polenti s kitajskim zeljem, pastinakovo in masleno kremo (24 evrov).
Mimogrede, v novih časih so ob Dravi ukinili malce banalno čokoladno kroglo, ki se pred gostom topi pod vročim prelivom. Vroča ljubezen ali nekaj takega so ji rekli. Zdaj imajo namesto tega res solidno lava tortico z mangovo peno in mangovim sladoledom, ki se natančno rima z biserom iz Ptujske kleti, sladkim vinom Maximus 777. Malo manj je izstopala avtorsko predelana skutina torta z višnjevo kremo in višnjevim sladoledom, preskočili pa smo tiramisu s pomarančo.
Povzetek
Priljubljena ptujska gostinska klasika, ki jo vsake toliko velja obiskati. V zadnjem času so se posodobili, celo nekaj zanimivih kreacij so ustvarili, predvsem pa so se zaljubili v morje. Poskusite jadranske lignje, ceviche brancina in škampovo juho, zanimiva je tudi predelana krvavica.
Vinska karta ima vpisana solidna lokalna vina, tudi nekaj izvrstnih primorskih in ob tem celo kak šampanjec in nekaj tujih vin. Cene niso visoke, je pa velika težava, da ni jasno, kaj se prodaja na kozarec in kaj na steklenico.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Gostilna Ribič
Dravska ulica 9, 2250 Ptuj
Telefon: 02 749 06 35