Gostišče s pripadajočo floro in favno ter preprosto, a odlično pripravljeno hrano, je prava rešitev za tiste jedce, ki si želijo uživati v slovenski Istri.
Kar malce nevarna in ozka pot je naš sobotni kvintet peljala iz Izole proti Medljanu in šele pozneje smo izvedeli, da tukaj ni pametno slepo slediti navigaciji. Na kratko – iz Izole se odpeljite proti Šaredu in tam sledite tablam za kmetijo Medljan.
Turistična kmetija s kobilarno si je ustvarila dobro ime in jo je najlažje opisati z – lepo je. Brez terase, ki gosti tako velike kot manjše družbe, hrana ne bi bila dovolj in nasprotno, brez tako natančno pripravljenih jedi tudi terasa in vrt ne bi imela nobenega pomena. Skratka, na sobotno popoldne smo, končno, dobili Istro, kot si jo želimo tudi v Sloveniji, z dišečim zelenjem in okusnimi jedmi.
Turistična kmetija Medljan obratuje že več kot desetletje in naj še dodamo, da popoldne, ko se stvari z lačnimi gosti malce umirijo, po posestvu začnejo sprehajati konje, na trato izpustijo kokoši, v ozadju pa se vsake toliko zasliši glasno oslovsko riganje. Če se po nekaj urah enega najlepših gostišč pri nas ne naveličate, ste lahko brez skrbi, saj je mogoče najeti sobo, pa tudi kolo.
Merljakov pršut in siri iz Potoka
Kadar ne sprehajajo konjev, se v Medljanu ukvarjajo z enostavnimi istrskimi recepti, hkrati pa prisegajo na sledljive sestavine in le redke so jedi, za katere ne vedo natančnega potekla. Ponudba je dnevna, kar pomeni, da mladi naslednik pri mizi našteje, kaj imajo pripravljeno v loncih, in treba je reči, da imajo vegetarijanci bistveno manj možnosti kot drugi obiskovalci.
Že na začetku je recimo na voljo morda najboljša jed našega večurnega koketiranja z živo naravo – istrski štruklji, polnjeni s pečenico, zabeljeni s panceto, žajbljem in smetano. Čeprav jih postrežejo že na samem začetku, bi se dišeči štruklji bogatih okusov zlahka obnesli tudi kot glavna jed.
Med predjedi gre tudi narezek (13 evrov) z Merljakovim pršutom iz kraških Lokev, hišno panceto in serijo sirov iz Potoka, pa še okisanimi bučkami in čebulo ter olivami. Na mizi je njihovo oljčno olje, ki se lepo ujame s kruhom, pri vinih pa je manj izbire, čeprav ne malvaziji (šest evrov za pol litra) ne cabernet sauvignonu (štiri evre za deciliter) iz bližnje kleti Robija in Dorjana Korenike ni kaj očitati.
Testenine z žgvacetom ali divjačino
Obilno kosilo v Medljanu ne ponuja nobenih večjih avtorskih presežkov, a so po drugi strani jedi ne le obilne, ampak tudi po domače znanih okusov in kljub vsemu vsaj malce lepše likovno prirejene za tiste, ki pridejo iz urbanih središč pogledat, kako je v naravi. In tako je tudi s testeninami.
Imeli so tako njoke kot rezance, ki jih ponudijo z dvema omakama. S slastnim kokošjim žgvacetom (gre za istrski kokošji golaž, če malce poenostavimo) ali z divjačino, ki žgvaceta ni presegla, kot je ugotovila ad hoc sestavljena žirija. Morda je treba ob tem še pristaviti, da si lahko testenine naročite kot toplo predjed (devet evrov) ali glavno jed (enajst evrov), mi pa smo imeli v mislih še eno, glavno dejanje.
Ombolo, ombolo, ombolo …
Morda bi si pri glavnih jedeh želeli malce več izbire, pa ne govorimo zgolj o vegetarijanski verziji testenin. Toda … Izkazalo se je, da so na kmetiji Medljan tisto zgodnje popoldne, ki se je za naš kvintet končalo zvečer, pripravljali soliden, malce presuh ombolo, torej svinjsko ribico, ki je bila na voljo v dveh oblikah. Prvemu krožniku rečejo pijani istrijan, na njem je meso obloženo s pršutom in seveda zalito z vinom, priložijo mu polento in dišeči rožmarin.
Na drugem, kmečkem krožniku, je pečeno meso bolj prvinsko, prav tako ga spremlja polenta, ob tem pa še dušeno korenje, rdeče zelje in sijajno sočen koromač. Solata je sveža, z vrta, nas je navdušil primo taio, mladi zeleni radič. A še enkrat – v prihodnosti bi veljalo zadovoljiti tudi vegetarijance in tiste, ki jim svinjina povzroča težave.
Jabolčna krostata in tiramisu
Običajno so na turističnih kmetijah pa tudi v domačih gostilnah nasploh v kuhinji gospodinje, ki kuhajo preprosto in okusno hrano po receptih, ki jih poznamo iz mladosti. Za tistega, ki je na kmetiji Medljan na našo soboto pripravljal sladice, pa to ne velja povsem. Obe sladici, ki sta bili na sporedu, sta bili kot v najboljši urbani slaščičarni.
Tiramisu je bil, kljub temu da ima zgolj nekaj desetletij zgodovine, pripravljen, kot da je v Istri doma že od časov Rižanskega zbora v zgodnjem srednjem veku. Jabolčna krostata z marmelado pa je bila spolirana, kot da je ravno prispela iz najboljše francoske slaščičarne.
Morda malce pretiravamo, a sladice so v vsakem primeru eden paradnih konjev konjeniške kmetije Medljan, kjer smo se kasneje še malce zadržali in poleg zelo pitne malvazije pokusili še nekaj žganic.
Ponudba
Bodimo neposredni, na kmetiji Medljan znajo kuhati in pripravljajo jedi veliko natančneje kot pri konkurenci. Ponudba ni široka, pa vendar naj na prvo mesto postavimo sladice, štruklje, polnjene s pečenico, in njoke z žgvacetom.
Vina
Vina, ki smo jih pili, so iz kleti Korenika, drugega niso ponudili, smo pa dobili občutek, da v hladilnikih skrivajo tudi nekaj druge istrske kapljice. Soliden je bil tudi jagodni sok.
Cene
Cene niso nujno nizke, še posebno če jeste mesne glavne jedi, ombolo stane 20 evrov, medtem ko boste za obed z narezkom, testeninami in solato odšteli do 25 evrov na osebo.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.