S tokratno lestvico še zdaleč ne bomo zaobjeli vseh kakovostnih gostiln ob meji med Slovenijo in Italijo, pa vendar slovenske gostilne veljajo, vsaj v vzhodnem delu Furlanije, za zelo dobre.
Ker smo se omejili na slovenske zamejske gostince, med med naštetimi ni vrhunskih restavracij Harry’s Piccolo v Trstu, L’Argine a Vencò pri meji v Brdih, Altrana v Rudi in Tavernette v Vidmu. Manjkata tudi cenejši ošteriji Al Piave in Agli Antenati, a lahko ste prepričani, da na slovenski strani meje razen v redkih primerih ne boste jedli tako dobro kot v danes razvrščenih lokalih. V glavnem gre za domače, družinske gostilne, za oštarije, kjer domačim ni nerodno ne streči ne kuhati ali pomivati posode. V večini primerov imajo izvrstno vinsko ponudbo in razvijajo domačo, tradicionalno kuhinjo.
Al Cacciatore – Pri lovcu, La Subida (Krmin)
Celo izkušenim jedcem počasi zmanjkuje besed, ko se pogovarjajo o kakovosti ponudbe v lovski gostilni, korak čez mejo v Goriških brdih. Vedno ko jeste pri Sirkovih, je enako, a vedno malce drugače ali še malo bolje, naj gre za izbor penečega vina, pršut ali sir v začetku ali letnim časom prilagojene testenine, divjačino in izbor sladic. Pri lovcu, kot smo že večkrat omenili, ostaja najboljša slovenska gostilna, ki razvija lokalno, tradicionalno kuhinjo sestavin, prilagojenih letnim časom in pokrajini, v kateri živijo in delajo. V Subidi enako natančno razvijajo kuhinjo in strežbo, pri cenah pa se zavedajo, da publika nima toliko denarja kot nekoč. Daljši meni je 95, krajši pa 80, kar je v primerjavi s slovenskimi zvezdicami praktično pol ceneje. Tudi vinska ponudba je skoraj popolna, če govorimo o briških in furlanskih vinih. Dobiti pa je seveda mogoče še marsikaj, predvsem iz Italije. Cene vin so v glavnem zmerne, mestoma pa celo zelo poceni. Za utrujene imajo tudi sobe, bazen in velnes, za izbirčne izvrsten hišni kis, za športnike pa kolesa, konje, teniško igrišče.
Lokanda Devetak (Vrh sv. Mihaela)
Najboljša gostilna ob meji na Krasu ponuja predvsem predelane tradicionalne recepte. Hladne mesnine, klobase, divjačino, svinjino, bogate mineštre in testenine sestavljajo v degustacijske menije, šest jedi s pozdravi – 63 evrov. Ljubljenci italijanskega slow food gibanja imajo menda najboljšo slovensko vinsko ponudbo v zamejstvu. Na voljo je kar 45 vin na kozarec pa tudi mnogo slovenskih vin. Imajo vse zamejske vinarje, nekaj sto penečih vin, 60 ali 70 šampanjcev ter vse najboljše italijanske in svetovne etikete. Za utrujene imajo tudi lične sobe za 140 evrov.
Bellariva (Križ)
Bellariva v Tržaškem zalivu pod Križem na plaži Brojnica je morska gostilna, kakršnih ni veliko, naj gre za izbor hladnih morskih specialitet, testenine ali glavne ribje jedi. Mesnih jedi je komaj nekaj, v glavni vlogi so morski prebivalci v množici oblik, okusov in načinov priprave. Cene hladnih in toplih predjedi se začnejo pod desetimi evri in gredo do 15, glavne jedi so od 15 do 18 evrov. Imajo predvsem domača vina, ki so po evro za kozarec. Pri buteljkah je v glavni vlogi tržaški Kras. Tudi cene teh vin so kar ugodne, drugače pa imajo lepo serijo žganih dobrot.
Valeria 1904 (Opčine)
Preprosta, a natančno urejena restavracija na meji, na Opčinah, gradi na lokalnih jedeh, lokalnih sestavinah in lokalnih vinih. Recepti so znani, a natančno povezani v najboljše jedi, kar jih lahko jeste v krajih ob meji. Tržaška jota je osem, ljubljanski zrezek 15, teletina 16, testenine malo čez 10 evrov. Vinska karta je široka, in čeprav so osnova kraški vinarji, se na naslednjih straneh razvije koncept, ki ne zanemarja nobenega dela Italije, nekaj je tudi vin iz Slovenije in, jasno, veliko dragih in tudi ne predragih šampanjcev.
Rosenbar (Gorica)
Tudi goriški Rosenbar je ljubljenec italijanskih ocenjevalcev združenja slow food, ki ceni predvsem lokalno, a tudi ne predrago hrano. Degustacijski meni, ki ga ponujajo v najboljši mestni ribji restavraciji, je 55 evrov, v njem pa so enostavne ribe, zelenjava in stročnice, kot poudarjajo domačini. Inčuni, klapavice, ocvrte ribe, d’Osvaldov pršut, morske bogomolke, jurčki, v sezoni goriška vrtnica, rezijska česnova juha in večje ribe na žaru se srečajo z gibanico, zabajonom in čokoladno juho. Imajo enostavno vinsko karto najboljših lokalnih vinarjev.
Trattoria Alla Luna (Gorica)
Gostilna v centru stare Gorice, ki meša italijansko in srednjeevropsko, tudi slovensko kuhinjo. Na eni strani so lazanje, na drugi golaž, na eni strani so njoki, na drugi bleki, pa še ričet in slane palačinke, celo čevapčiče imajo, a jih Neslovencem ne priporočajo preveč. Jedi so bogate, nasitne, mestoma celo težke, a so zraven solate, tudi goriška vrtnica. Pripravite kakih 40 ali 50 evrov na osebo. Vinska karta ni tako široka, kot smo navajeni v Italiji, pa vendar. Za soliden denar dobite veliko Italije, vso Furlanijo in celo nekaj Slovenije.
Bibc (Križ)
Visoko nad Trstom, tako visoko, da radi priporočajo celo sprehod do najvišje razgledne točke, je ribja restavracija, ki ponuja zbir nekompliciranih, a zanimivih in okusnih morskih jedi: le malo je zelenjave, zelišč in nekaj gob. Tu so sardoni s koromačem, hobotnica v solati, sardoni na šavor, bakalar na kockah pečene polente, frtalja z zelišči in inčuni, ocvrte ribje kroglice, ocvrti pedoči … Za kakih 40 evrov na osebo dobite krepak obrok neštetih zelo morsko obarvanih intervencij in večjih jedi. Pri vinih ponujajo predvsem tista, ki jih sami pridelujejo.
Brin (Col)
Če prav razumemo, se pod gostilno Brin podpisuje ekipa, ki je povezana z barom Vatta na Opčinah in bistrojem Dom pri kraški jami v Briščikih. Gre za podeželsko gostilno, ki ponuja enostavne lokalne jedi in gostom ne komplicira življenja. Jedi so prepoznavne, porcije zajetne, recepti enostavni, sestavine pa mestoma celo prestižne. Tartufi, teletina, govedina, najboljši siri. Na voljo imajo degustacijski meni petih jedi za 60 evrov. Glavne jedi so nekaj nad 20 evri, predjedi okoli 15 evrov. Vinska karta poudarja kraško okolje, a imajo tudi najboljše slovenske in italijanske etikete.
Turistična kmetija Milič (Zagradec)
Kmetija z orjaško jedilnico in majhno teraso vrti slovensko glasbo, dobro, včasih tudi balkansko, in ponuja svoja, ne predraga vina. Pripravljajo domače jedi, skoraj izključno pridelane na kmetiji. Ker imajo mangalice in krave, imajo pršut, šunko, pancete, ocvirke, karpače. Jasno tudi mnoge pečene mesnine, lepo zalogo testenin, joto, torte in zavitke. Za kosilo pripravite kakšnih 25 evrov za osebo, čeprav so njihova boljša vina lahko nekaj dražja. Za domov je mogoče dobiti domači med, marmelade, vina, ocvirke pa tudi svežo zelenjavo.
Gostilna Koršič (Števerjan)
Jedi pri Koršiču niso zapletene, so pa pripravljene brez napake. V kuhinji ljubijo krožnike s tremi ali štirimi sestavinami, naj gre za hladne mesnine, testenine, divjačino ali sladice. Špecle, recimo, pripravijo s sirom, panceto in makom, telečje medaljone povežejo s sirom in bučkami, iz divjega prašiča naredijo polpete, oblečene v slanino, s špinačo in karamelizirano čebulo. Sicer ne preširoka vinska karta je sestavljena predvsem iz števerjanskih in še nekaterih drugih briških vin, med njimi pa je vseeno nekaj kapitalcev.