V zadnjem času je vse bolj priljubljena domača gostilna v Novih Jaršah, čez cesto od največje ljubljanske trgovske cone. Razlogi za priljubljenost so očitni.
Pravijo, da novi kulinarični trendi spet ukazujejo bolj domačo, enostavnejšo kuho. Kuho, pri kateri so sestavine pomembnejše od izumiteljstva. Ni torej čudno, da spet cvetijo gostilne, kjer so cene zmerne, kjer vas strežejo lastniki in njihova družina, ne pa utrujeni honorarni, največkrat prek študentskega servisa plačani in suženjsko izkoriščani natakarji.
Pri stričku, kjer kuhajo zgolj ob delovnikih do šestih popoldne, so prav to: enostavna gostilna z vrhunsko domačo kuhinjo, ki je vedno zelo sezonska.
Očitali bi jim lahko zgolj preveč pomanjkljivo vinsko karto, pa še v tej kategoriji znajo presenetiti. Poleti tam naročite polnjene paprike ali kakšno hladno juho, pozimi so na mizi koline pa tudi sarme, ob petkih imajo sveže ribe.
Je pa na njihovem repertoarju vse in še kaj, čeprav ob mizi vedno prijazno namignejo (in napišejo), še posebej pri ribah, kaj je sveže in kaj čaka v hladilnikih. Prejšnji petek, okoli tretje ure, jim je rib skorajda že zmanjkalo, množica gostov pred nami je pojedla tudi sarme, ki so nam dišale, preden smo se odpravili v Nove Jarše.
V naboru hladnih jedi so zaradi količine odsvetovali tlačenko in raje prinesli fantastičen goveji jezik v solati s čebulo in naribanim mladim sirom ter oljčnim, ne bučnim oljem. Nič slabše se ni odrezala kuhana šunka z nepopustljivim hrenom, od katerega so se solzile oči.
Porcije so velike, kruha smo se v širokem loku izogibali, za tiste bolj tolste pa najdejo še kakšno domačo klobaso ali pršut, tudi hobotnico v solati, a za tistih nekaj osamljenih morskih možnosti se zdi Jadran predaleč …
Omenili smo, da vinska ponudba malce zaostaja za ponudbo hrane, še največ se družijo z metliško in koprsko kletjo, v hladilniku je najti nekaj buteljk, naše omizje pa se je tokrat odločilo za Jarčevega Pubeca, lahkotno, zelo pitno mlado vino iz Zgornje Kungote.
Pa ne le to, pri Stričku obvezno vzamemo še simpatičen bezgov sok, namenjen otrokom in šoferjem, ki se s kosila odpravljajo nazaj v službo. Striček ima namreč v primerjavi s konkurenco srednje veliko parkirišče za nekaj več kot dvajset avtomobilov. Je pa gostov ves čas veliko več.
Po jeziku in šunki smo se odločili pokusiti nekaj na žlico. Odgovor je bil telečja obara, bogata z mesom in cmoki, ki jo pospremijo s pravimi ajdovimi žganci, z omembe vredno dozo zdrobljenih ocvirkov za zabelo. Prav tako bogata je bila goveja juha, v kateri skombinirajo hišne rezance in cmoke. Velike porcije juh so po 3,5 evra, manjše, še vedno pa ne zelo majhne, so cenejše.
In čeprav Striček ni povsem poceni gostilna, pri njih jeste tudi nekajkrat bolj poceni kot v centru Ljubljane. A cene seveda niso tiste, zaradi katerih gostje prihajajo. Predvsem pridejo zaradi vrhunske domače hrane v velikih količinah.
Ko smo bili recimo pred nekaj tedni pri Boštjanu nad Škofjo Loko, smo bili prepričani, da v gostilnah ne bomo videli večje krvavice. A so jih v Novih Jaršah gladko premagali. Krvavico velikanko so pospremili z matevžem z ocvirki, z repo z ocvirki in s kislim zeljem, jasno, z ocvirki. Za vsak slučaj je bil zraven še radič s krompirjem in – ocvirki.
Iz kategorije glavnih jedi, ki je najširša med vsemi (koline, zrezki, jagenjček, pleskavice, svinjska rebrca…, vse v rangu med 7 in 15 evri), smo izbrali še pražena telečja jetrca, spet veliko porcijo v primerjavi s tistimi v modernih restavracijah v turističnem delu mesta, predvsem pa pravoverno pripravljena s pripadajočo čebulo in občutno cenejša.
Podobno znosne cene in gigantske porcije so pri sladicah. Kadar pri prejšnjih jedeh ne pretiravamo tako zelo, si radi privoščimo gratinirane skutne palačinke, tokrat pa so zablesteli z orehovo rezino (nekoč se ji je reklo emonska), ki so jo ponudili z malinovim sladoledom.
A finale popoldneva so bili gotovo štruklji, v igri so bili pehtranovi, makovi in skutni. Vzeli smo slednje, le polovičko, ki so ji dodali vaniljevo omako in vroče, zelo alkoholne brusnice. “Hja, drugače bi bilo brez okusa, a ne,” je pokomentirala izkušena natakarica.
Povzetek
Domača gostilna, kjer kuhajo dobro in veliko. Žolce, šunke, goveji jezik, svinjska rebra, govedina s špinačo in pirejem pa juhe, prikuhe, koline in zrezki. Najboljši so pri enolončnicah in jedeh na žlico: ričet, obare, golaži, pasulji, vampi, telečja obara z žganci, sarme, polnjene paprike… Za manj kot 20 evrov na osebo se boste krepko podprli.
Vinska ponudba zaostaja, je pa res, da delovni čas (do 18. ure) ne narekuje porabe velikih vin. Največ je metliške in koprske kleti, iz Brd imajo vina Šibau, s Štajerske Čurina in ob našem obisku Jarca, peneča vina so iz Radgone, v hladilniku je še nekaj buteljk.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Ambient: 3/5
Vinska ponudba: 2/5
Gostilna Pri stričku
Kodrova ulica 8, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 541 61 71