V okolici Ljubljane je nekaj tako imenovanih nedeljskih gostiln, ki gosta vabijo z vročo juho, kosom mesa in obilnimi prilogami. V Slavkovem domu nad Medvodami je gotovo ena najbolj značilnih te vrste.
Do Slavkovega doma na Golem Brdu, kjer domuje gostilna Belšak, je mogoče priti iz Medvod ali iz Ljubljane prek Mednega. Zapisano je, da je do tega dela Polhograjskih dolomitov iz Ljubljane enajst, iz Medvod pa štiri kilometre.
V gostilno oziroma na planinski dom, ki ima ime in manjši spomenik po Slavku Čarmanu, planincu in legendarnem partizanu iz medvoških koncev, se lahko vzpnete peš. Manj kot uro potrebujete, če se odpravite iz Medvod in se dvignete na kakih 400 metrov nadmorske višine.
Gostilna Belšak je že dolga leta znana po svojih enostavnih, a dobro pripravljenih jedeh. Pa naj gre za narezke, divjačino, bogate solate, enolončnice ali juhe.
Jelenova pašteta in okisane lisičke
V poznem nedeljskem popoldnevu smo se odpravili na Golo Brdo prek Mednega. Ko pravimo pozno, je treba vedeti, da je mizo konec tedna med eno in četrto težko dobiti, ob štirih, pol petih popoldne pa je bilo lačne publike že občutno manj. Pozdravili smo prijazna ponija, ki se pasejo na klancu pred gostilno, preverili svetlobo in počakali ob slikovitem točilnem pultu.
Navadno utrujeni potniki pokusijo kakšno žganico, mi pa smo si ob kozarcu suhe zlate radgonske penine rose privoščili prve predjedi.
Na popečenem kruhu postrežejo marinirane lisičke v družbi čebule (devet evrov), na drugi strani je lahko hišna jelenova pašteta z brusnicami (šest evrov). Porcije niso velike in morda bi si pravi jedec v takšnih hribih lahko zaželel še kak kolobarček domače salame ali tlačenke. Ali pa sira.
Mimogrede, odprta vina v ponudbi so Magdičev zeleni silvanec, Cvelbarjev cviček in bogat merlot, ki ga v Brdih pridelujejo v kleti Ronk. Med buteljkami imajo medtem Tilio, Vina Koper in Kristančiča iz Medane, pa celo Roedererjev šampanjec za znosnih 65 evrov, ki smo ga tokrat preskočili.
Božanska goveja in gosta koprivna juha
Nedeljski jedec dobro gostilno vedno prepozna po juhi. In juhe so v Slavkovem domu vedno izjemne. Takšno govejo, ki smo jo dobili tudi tokrat pri Belšakovih, težko dobite v Ljubljani ali v okolici. Pa je bila povsem enostavna s finimi, tankimi domačimi rezanci in peteršiljem (štiri evre). Bolj bogata je bila koprivna juha z naribanim sirom in kruhovimi kockami (štiri evre).
Treba je reči, da je scenosled jedi pri Belšakovih razmeroma kratek, omenili smo hladne predjedi, a je treba reči, da je tudi pri toplih predjedeh na voljo le nekaj jedi, ki smo jih v našem primeru združili z glavnimi in dobili zanimivo kombinacijo. Tokrat ne, naslednjič pa bomo gotovo pokusili tudi degustacijo petih jedi, ki jo ponujajo za 42 evrov.
Tokrat nam je v oči bolj padel divjačinski golaž za 11 evrov ali pa ocvrta polovica piščanca za 14 evrov, pa seveda tudi zorjena govedina, ki se je bahala v hladilniku in bila označena z imeni vse bolj priljubljenih mesarskih mojstrov iz KZ Rače.
Radič s sirom in panceto ter sirovi štruklji
Na Golem Brdu imajo pri glavnih jedeh večino klasične slovenske nedeljske ponudbe, od “pohane” piške do dunajskega zrezka, od čebulne bržole do različnih testenin. A kot omenjeno, zaželeli smo si domače specialitete, ki jo je že dolga leta dobiti na Golem Brdu.
Gre za radič, ki ga dobesedno oblečejo v sir in panceto. Nasitno in če si boste pomagali s kruhom, utegne biti mera polna. Nič manj krepki niso sirovi štruklji, ki smo si jih privoščili ob glavnih jedeh.
Najdražje, kar je dobiti v kuhinji ali v hladilnikih za zorjene mesnine, sta telečja zarebrnica (20 evrov) in biftek (25 evrov).
Očitno štajerske mesnine, ki se cenovno gibljejo kakih 30 odstotkov pod cenami v bližnji Ljubljani, je pa treba reči, da tako dobrega uležanega mesa ne dobite povsod, priloge, bučke, paprika, lisičke in vitlof pri bifteku ter gorčica, jajčevci, paprika in celo maline ter borovnice pri teletini so zgodba zase.
Drugače povedano, pri Belšaku z glavnimi jedmi znajo zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Še posebej tistega, ki si lahko ob mesu privošči kozarec bogatega Ronkovega hišnega merlota z malce posebnim imenom Frajer, ki ga polnijo posebej za gostilno v Slavkovem domu.
Domač tiramisu in maline v labodu
Na koncu je treba ob glasnih ritmih veselega narodnozabavnega radia pokusiti sladice. Tudi v tej fazi, če se seveda niste preveč najedli, so na voljo serija sladkih štrukljev pa dve različici tiramisuja ter sveže sadje in sladoled. Ja, sadje je bilo ena naših tarč, za manj kot pet evrov ponudijo maline, borovnice in jagode.
Krožnik v obliki laboda govori svojo zgodbo, a sadje je seveda osvežilno, še posebej ob sodelovanju sladoleda iz jagod in limon. Hišni je recept za poseben tiramisu z amaretom in mandlji ter vaniljevim sladoledom. In potem je stvar rešena, če seveda ne popustite in si ukažete natočiti šilce žganja. A to le v primeru, da imate šoferja in so temperature bolj zimske.
Ponudba
Na Golem Brdu kuhajo domačo hrano, ki jo lahko razumemo kot klasično nedeljsko hrano ljubljanske okolice. Izredne so juhe, morate jih pokusiti, v zadnjem času se znajo potruditi s prestižnimi mesninami, a imajo tudi ocvrto piško, dunajski zrezek, predvsem pa v gorenjski maniri ponujajo vse vrste štrukljev.
Vina
Pri Belšaku imajo nekaj izvrstnih buteljk, predvsem rdečih vin. Dobiti je celo kak šampanjec, po drugi strani pa so solidna bela ali rdeča vina na kozarec v območju evra in pol.
Cene
Za tri jedi pripravite kakšnih 25 evrov na osebo, če se lotite zorjenih mesnin in bogatih prilog, pa utegne to račun konkretno odebeliti. Juhe so po tri, štiri evre, zrezki in piščanec malce čez deset evrov, sladice po pet evrov.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.