Visoko nad Vipavsko dolino je eno najbolj simpatičnih slovenskih gostišč, ki goste hrani skoraj izključno s svojimi pridelki. Pripravijo jih z modernejšimi recepti, jim dodajo prijaznost pa še marsikaj.
V novi rubriki Po domače, ki nastaja v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom, predstavljamo gostilne, krčme ali turistične kmetije, kjer strežejo dobro hrano, ki ni predraga. Penzion Sinji vrh morda ne ustreza povsem natančno temu opisu. Gre za izvrstno gostilno, eno najboljših pri nas, ki ni povsem poceni, a skoraj gotovo najcenejša pri nas, ki ponuja visoko kuhinjo. Natančneje – tudi visoko kuhinjo.
Poleti kolonija, pozimi kamin
Vsaka poštena domača gostilna bi morala imeti kamin. Na Sinjem vrhu je že tako. Imajo kamin, ki v hladnih zimskih dneh zagotavlja prijazno toploto jedcem in planincem v veliki jedilnici. Ob prasketajočem kaminu jedilnico bogato krasijo med seboj zelo različna dela likovnih umetnikov. Poleti namreč postane Sinji vrh postojanka mednarodne likovne kolonije, kjer umetniki za Karitas nekaj dni slikajo svoje vtise. Lanskega avgusta so se zbrali na 27. izvedbi kolonije.
S tem v zvezi: na Sinjem vrhu lahko prespi kakšnih 20 ali 25 ljudi; po eni strani gre za planince, ki Sinji vrh uporabljajo kot izhodišče ali kot zaključek poti, po drugi strani pa bi šlo lahko tudi za ljubitelje vinske kapljice: na Sinjem vrhu imajo ob domači hrani tudi domača, vipavska vina, vse najboljše vinarje, ki so cenovno bolj dostopni, kot je v zadnji sezonah v navadi pri nas.
Sinji vrh je dostopna, nezahtevna planinska postojanka ali turistična kmetija kakih tisoč metrov nad morjem, in če vam je sreča naklonjena, je z vrha pred gostilno mogoče videti naenkrat gore, Vipavsko dolino in morje v daljavi. Pogled, ki ga ne morete plačati.
Mladi so prinesli spremembe
V zadnjih letih, odkar se je generacija, ki vodi kuhinjo in streže za mizami, spremenila, se je malce spremenila tudi ponudba. Jedi so modernejše, a še vedno je ostalo veliko klasičnih prijemov, ki naj zadovoljijo tiste, ki po pohodih hočejo nekaj na žlico. Najbližje temu opisu je seveda hišna jota, ki so jo v našem primeru pripravili z zeljem in spasiranim krompirjem. Gosti čorbi po potrebi dodajo še pol domače klobase.
Po izvrstni joti je na vrsti še sladica, nimajo vedno enakih, lahko so orehovi štruklji, lahko je jogurtova strjenka s kakijem ali vroč mehak jabolčni zavitek, ki dobesedno plava v sladki vaniljevi omaki.
A vse to je zgolj manjši del ponudbe postojanke, kjer prodajajo izvrsten med in glede na vreme, ki ga imamo, priročne volnene izdelke, najraje kape. Najbolj so ponosni na degustacijo petih obilnih jedi s pripadajočimi prilogami in vinsko spremljavo. Cena 45 evrov niti ni nizka, a je treba vedeti, da velik del tega zneska odpade na vina, ki pa jih vsaj v manjši dozi ne gre spregledati, saj so podobno kot jota, klobase ali siri del lokalne tradicije.
Hišni siri in divjačina
Ko ravno omenjamo sire, v hiši so avtorji različno pripravljenih ali različno staranih kravjih sirov z imenom Golden ring, ki jih navadno postrežejo pri prvi hladni jedi, kjer jim delajo družbo topel pirin kruh z drožmi, istrsko oljčno olje, tlačenka z mlado čebulo, bučno olje, vloženi cvetovi čemaža, jelenova salama, zeliščno maslo, brusnice, lardo krškopoljca, paprike, polnjene s skuto – sire pa sladkajo z domačo marmelado. Naštete jedi so nas poleti stale sedem evrov, a bolj kot količino naj pohvalimo raznolikost hladnega krožnika.
Pomembna komponenta uživanja na Sinjem vrhu je divjačina. Z njo sicer ne pretiravajo, a je jasno, da je mogoče, če drugega ne, dobiti jelenov karpačo, ki ga povežejo z različno sezonsko zelenjavo, pozimi ga ponujajo z naribanimi jabolki, s hišnim sirom, pinjolami in balzamičnim kisom; osvežilna jed, ki je več kot pol cenejša kot recimo v Ljubljani ali na Obali, je skupaj s hrustljavim, a mehkim domačim kruhom prava poslastica.
A domačega kruha se je treba paziti, ker je nasiten in človek lahko v trenutku postane odvisen od njega. Tatrski biftek po drugi strani pripravijo iz govedine z rožmarinovim maslom, brusnično marmelado in vloženimi čemaževimi cvetovi in kalčki ob strani.
Za konec pa žganice in med za domov
V penzionu nad Vipavsko dolino v nobenem primeru niso vegetarijanci, po drugi strani pa marsikaj, v kar bi vtaknili klobase ali slanino, lahko pripravijo brez mesa, recimo joto. Kot smo omenili, imajo svoj sir, ki ga hvalijo tudi strokovnjaki, štruklje so nam nazadnje pripravili z bučo in gobovo omako, slanina pa ni nujna udeleženka na krožniku.
Ob tem imajo vedno tudi zelenjavne juhe, poleti smo jedi koprivno, ali ješprenj s šparglji in pikantnim sirom, pozimi pa solato z radičem, fižolom, jajcem s česnom. Pri glavnih jedeh sestavijo krožnik iz frtalje, sirovega štruklja, pireja, polente z gobami in glaziranega korenja.
A naše omizje odkrito prisega na njihovo ponudbo glavnih mesnih jedi. Ravno prejšnji teden smo recimo pomalicali vrat divjega prašiča izpod peke s koruzno polento. Poleti na enak način, tudi z brusnicami, spečejo muflona, jagenjčka so imeli s štruklji, pečena svinjska rebrca pa s krompirjevim pirejem.
Posebna zgodba so vina. Imajo samo vipavska, a ker gre za dolino, ki je z vini izredno bogata, se gostu ni treba bati, da bo ostal žejen: Burja, Krapež, Tilia, Sutor, Sveti Martin… Za tiste, ki potrebujejo več, so za konec na mizi žganice: sladki borovničevec, medeni liker, brinjevec, tropinovec in še kaj. Če ne pijete, so na mizi domači sok, limonada in zeliščni čaj. Bi še kaj za domov? Skupaj s sosednjimi kmetijami ponujajo ob siru tudi velike kozarce medu s Kovka in pletenine za hladne dni. Na vrhu rado zapiha, in če se to zgodi pozimi, res potrebujete vsaj šal, če ne tudi kape.
Penzion Sinji vrh
Kovk 10a, 5273 Col
Telefon: 031 836 813
Ponudba hrane
Pripravljajo domače jedi z vipavskega konca. Imajo izvrstne sire in veliko divjačine. Na mizi je domač kruh, poleti več, pozimi manj lokalne zelenjave. Vedno so na voljo tudi enolončnice, zavitki ali štruklji.
Vina
Imajo razmeroma široko ponudbo vipavske kapljice in najboljših slovenskih vinarjev.
Cena
Pripravite kakšnih 15–20 evrov. Po predhodnem naročilu je na voljo tudi razkošen meni petih jedi s primerno vinsko spremljavo za 45 evrov.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku.