Imperij družine Jezeršek se je razširil že na kakšnih pet lokalov tako v Sloveniji kot v Avstriji. Vse gostilne, ki smo jih obiskali do zdaj, so solidne, najbolj pa nam je bila všeč pred kratkim obiskana centrala na Brniku.
Včasih, ne prepogosto, se naša ekipa odloči, da kakšno restavracijo obišče sredi tedna. Tako smo se prejšnji torek zapeljali v bližino našega največjega letališča, kjer je ena od postojank verige Jezeršek, ki se v zadnjem času ozira tudi za lokacijami prek naših meja. Da gre za velik sistem, je videti tudi na dvorišču dvora, če hočete, in na velikem parkirišču, ki je po velikosti bližje tistim ob kakšni srednje veliki tovarni.
Jezerškovi so znani po korektni, rahlo generični, a ne predragi ponudbi, s katero ne dosegajo vulgarnih cen, ki jih v zadnjem času postavljajo slovenski turistični centri. Drugače povedano: za pet jedi s kakšnim dodatnim grižljajem boste odšteli 48 evrov, kar je vsaj 30 odstotkov manj, kot bi za takšne količine in podobno kakovost plačali ob Ljubljanici ali na morju.
Glavna jedilnica je bila kljub pregovorno nepopularnemu torku lepo zapolnjena. Prostor se zdi skoraj malce utrujen, čeprav se vidi, da so z nekaterimi potezami blizu modernim restavracijam v tujini. Takšna je denimo šipa, skozi katero lahko gostje opazujejo dogajanje v kuhinji, pa tudi velik hladilnik, v katerem zorijo in hkrati razstavljajo žlahtno govedino.
Začeli smo s kozarcem peneče rebule Sinefinis in Slapšakovo penino blanc de blanc, trenutno morda najbolj zanimivima slovenskima peninama. Vinska ponudba na kozarec ni povsem jasna, verjetno sproti izbirajo steklenice iz svoje kleti, je pa dejstvo, da imajo zelo solidno vinsko karto, ki se predvidljivo napaja predvsem iz Koželjevega asortimana. Zraven so še zanimive žganice, ob Budiču je v ponudbi tudi Cvet gora z zvarki, kot je recimo brisalec spomina.
Kruh, ki ga prinesejo, je med boljšimi, kar smo jih v zadnjem času jedli, v košarici sta bila makovo pecivo in pecivo iz črne moke. Zraven bi se prileglo maslo ali oljčno olje, smo si predstavljali, ko so na mizo kot pozdrav že prihitele ocvrte mandljeve kroglice z zeliščno skuto.
Naša ideja je bila, da si še pred začetkom menija privoščimo desko mesnin iz poglavarjeve špajze (12 evrov), na njej so bili zašink, zorjeno stegno, domači klobasa in salama. Nič pretresljivega, korekten in ne premajhen debelo narezan izbor so pokrili s hrenom ter pristavili okisane šampinjone in prepeličja jajčka.
Po peninah smo si za spremljavo obeda omislili rizling iz alzaških vinogradov kleti Schieferkopf. Lahko rečemo, da smo za 40 evrov dobili šolsko uro najbolj klasičnega renca, kar jih je mogoče dobiti pri nas. Petrolejsko sladka kapljica je pospremila prvo jed menija: karpačo iz zorjene govedine s kaprami, čemaževo majonezo, ocvrto špinačo in lešniki.
Majhna, a natančno sestavljena porcija, h kateri gre (še enkrat) tudi njihovo pecivo, ki smo ga uspešno pospravili do druge uradne jedi: špargljeve juhe, ki jo gosto, da bolj ne more biti, nalijejo na narezane šparglje in ji pristavijo ocvrt raviol s postrvjo in skuto. In spet ne moremo reči, da smo jedli nekaj zelo posebnega, a zdi se, da je sistem Jezeršek uspešno rešil težave, ki ji nekaj drugih ne zna: pri Jezerškovih ne izumljajo, ampak želijo zgolj zadovoljiti goste, kar se ne zdi slaba strategija, ne za zdaj ne za prihodnost.
Samo za trenutek se iz Gorenjske in njene okolice preselijo pri topli predjedi. Ričota z brokolijevo kremo, grahom in drobljenimi lešniki samo za hip zbeži proti Jadranu, od koder pomagata kapesanta in ribja pena. Solidna kombinacija za zmerno ceno, kje še lahko dobite morsko toplo predjed za manj kot deset evrov?
Šparglji so tudi pri glavni kot še pri nekaterih jedeh spominjali na pomlad, ki je bila tisto pozno popoldne kisla. Aprilsko vreme konec maja so rešili s sijajno obdelano zarebrnico krškopoljca s šparglji in holandsko omako ter grahovim pirejem s čemažem.
Za konec je na vrsti okusna sladica po lokalnih notah, gratiniran skutni štrukelj, ki mu pri Jezeršku pravijo kranjski, s pehtranovim sladoledom, jagodami in medenim drobljencem. Zdi se, da je bil tako po karakterju in izvoru bližje celotnemu scenosledu kot jogurtova strjenka z ajdovim drobljencem in rabarbarinim sladoledom.
Povzetek
Najpomembnejša gostilna iz Jezerškove serije kuha lokalno obarvane jedi, ki jih je pametno naročiti v različno dolgih menijih. Pet jedi, ki jim dodajo pozdravček spredaj in slovo na koncu, stane 50 evrov, kar bi moralo zadostovati, čeprav ne gre za velike porcije. Recepti niso avtorski, so pa jedi dobro pripravljene iz korektnih in sezonskih sestavin.
Vinska karta je sestavljena po Koželjevih notah, kar pomeni, da imajo za vsak okus nekaj. Največ je seveda slovenskih vin, tudi cenejših, za izbirčne so na voljo oranžna vina, imajo pa ob peninah tudi nekaj šampanjcev in bordojcev.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Dvor Jezeršek
Zgornji Brnik 63, 4207 Cerklje na Gorenjskem
Telefon: 04 252 94 00