Na glavni radovljiški turistični ulici domujejo štiri velike gostilne in še simpatična vinoteka. Mi smo tokrat izbrali gostilno Avguštin, ki se hvali z najlepšim razgledom v mestu.
O tem, katera gostilna v Radovljici je lepše urejena in katera ima lepši razgled, bi lahko na dolgo razpravljali, a če bi postavili eno ob drugo Linharta, Kunstlja, Lectarja in Avguština, imajo vse še kar veliko prostora za napredek. V vsakem primeru je Avguštin zelo velika gostilna, v kateri sicer res vidite (tudi) proti goram, proti Triglavu, a se zdi prav tako lepo posedeti na drugi strani, ob glavni ulici starega jedra Radovljice, kjer imajo postavljene, to je treba reči, neudobne stole. Na splošno se zdi, da bi pri opremi z zelo majhnim vložkom lahko zelo dvignili vtis, a saj vemo, kako je, če hočejo lastniki kaj zaslužiti, morajo ves čas delati na robu stroškov.
In delati morajo poleti, ko so turisti. Na naše popoldne, recimo, je bilo v jedilnicah in na terasi skupaj kakšnih petdeset tujih gostov, slovenskih je bilo morda pet ali šest, pa še ti so bili varno za hladnim šankom, kar gre razumeti in pohvaliti: gostilna živi, če živi šank, hkrati pa to pomeni, da ima takšna gostilna solidno pijačo. In Avguštin res ima žepno, solidno vinsko karto, ki jo, kot še mnoge ta čas na Gorenjskem, z idejami in dobavo podpira sosednja vinoteka Sodček.
Morda bi zato pričakovali na kozarec kakšno bolj zanimivo peneče vino, imajo pa zgolj Frelihovo St. Rupert, ki je skupaj z že legendarnim, a že hudo sladkim Batičevim rosejem pomenila uvod v dve hladni predjedi, ki bi ju konec koncev lahko združili tudi v eno samo. Na eni strani so bili sijajni siri, ki jih v Spodnjih Gorjah prideluje Nizozemec Hendrikus Smits.
Delikatesa, ki ji ni veliko enakih. Na krožniku za 14 evrov so bili v glavni vlogi kravji sir v prvinski obliki, pa takšen z rdečo peso, gavda s koprivo in kozji sir, sire so spremljali suho sadje in oreščki. Na drugi strani, za spremljavo siru, smo se lotili ne tako velikega divjačinskega krožnika, za 14 evrov so na svojem mestu jelenov pršut, medvedova salama in panceta divjega prašiča, solidnemu izboru za podporo postavijo okisana prepeličja jajca, kisle kumarice, feferone, vložene jurčke in mini koruzo.
Dobro smo se podprli tudi s pomočjo simpatičnega čebulnega kruha, čeprav pri narezkih (za hladno predjed ponujajo še tlačenko ali hobotnico v solati) seveda ni najti kakšne posebne avtorske intervencije. A pravo gostilno se prepozna po juhah in pri Avguštinu jih dobite v treh oblikah, govejo, gobovo in gobovo v kruhovi skodelici (osem evrov).
Čeprav naj bi bila prav slednja hišna specialiteta, lahko rečemo, da kombinacija jurčkov in lisičk ni v celoti prepričala in tudi ni bila velika oziroma nasitna, kot smo najprej pomislili. Nasprotno so bili skutni ravioli (14 evrov) skoraj v dvojni porciji resnično krepki. Da jed ne bi bila preveč dolgočasna, ji dodajo hrustljavo panceto, za vonj in okus pa poskrbi pehtran.
Če smo pri toplih predjedeh pili hišni beli pinot iz Kleti Brda, smo se pred glavnimi jedmi odločili za njihov zanesljiv merlot Bagueri (štiri evre), ki so ga točili na kozarec. Dišeča kapljica je imela pred seboj verjetno največji ocvrt kotlet mangalice, kar ga je videlo človeško oko (22 evrov).
Okusno, mehko meso je nastopalo v tradicionalnem spremstvu krompirjeve solate. Učinkovito. Nič slabša ni bila divjačinska kombinacija z jelenom (30 evrov). Mehko in sočno, ravno prav pečeno meso so pospremili kot iz učbenika: z brusnicami, pečenim krompirjem in skutnim štrukljem.
V finalu smo glede na vse bolj poudarjeno čokoladno tradicijo Radovljice pričakovali kaj čokoladnega. Dobili smo tako imenovano radolško grmado s čokoladnim biskvitom, orehi, smetano in sladoledom, ki ni kazala nobenih znakov legendarne Gorenjke in Radovljici ne dela nobene usluge.
Povzetek
Eden od petih zanimivih lokalov v centru Radovljice, ki je z delom ponudbe vezan na sicer rahlo generično gorenjsko kulinarično tradicijo, drugi del, čevapčiči, kalamari na žaru, mešano na žaru, otroški meni pa našo ekipo odvrača, a gotovo zadovolji turistično publiko, ki vsaj poleti polni jedilnico in terasi. Za hrano pripravite okoli 40 evrov na osebo.
Vinska karta je bolj žepna, a je med vini, tudi na kozarec, najti nekatere najboljše slovenske vinarje – Klet Brda, Jakončiča, Cigoja, Erzetiča, Gordio, Batiča, Ščurka, Kristančiča, Verusa in Dveri Pax.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Gostilna Avguštin
Linhartov trg 15, 4240 Radovljica
Telefon: 04 531 41 63