Maršal Tito je bil eden tistih politikov, ki še danes strašijo nacionaliste vseh narodov in narodnosti, naš kvartet pa si je v njegovem rojstnem kraju namesto lekcije o nemogočih socialističnih časih privoščil nasitno večerjo.
Gostilnica Kod Starog v Kumrovcu stoji nasproti očitno solidno obiskane rojstne hiše Josipa Broza – Tita, voditelja partizanov, ki bi se ga morali spomniti kot človeka, ki je skupaj s svojimi enotami Sloveniji vrnil Primorsko, Hrvaški pa večino obale, ki so jo ustaši podarili Italijanom.
Pravimo, bi se ga morali spominjati, v bistvu pa je tako, da so spomini nanj lahko zelo različni, tudi takšni, ki na slikah krasijo stene najpopularnejše kumrovške gostilne. Tito, v najbolj ekskluzivni obleki, v neformalnem pogovoru s kmetom in njegovo nezainteresirano kravo.
Ni dvoma, da se v Kumrovcu za svoj turistični utrip lahko zahvalijo zgodbam o Titu, in takšnim rečem podrejajo tudi enostaven jedilnik, na katerem blestijo zagorski, po njihovo Titovi zapečeni štruklji: predstavljate si sirove štruklje, verjetno so bili štirje, ki jih v veliki posodi zalijejo s smetano in zapečejo. Za eno osebo bo dovolj, so bili prepričani natakarji.
No, morda je takšno porcijo lahko pomalical vsemogočni maršal, naš kvartet se je v celoti trudil s sicer slano verzijo te močnate jedi, pa jo je komaj zmazal (osem evrov). V vsakem primeru, če boste hodili po slovensko-hrvaški meji, jih morate pokusiti, a pozor, priprava jedi traja vsaj pol ure.
Pojdimo po vrsti. Kod Starog je preprosta domača gostilna, ki težko beži iz generičnosti svojega žanra, a sto gramov domače sušene prave mastne salame je bil dober začetek. Če se da, zraven naročite nekaj sira in zapravili boste še šest evrov, čeprav, če želite okusiti pravo zagorsko kuhinjo, priporočajo – in se ne motijo – zagorsko juho.
Enolončnico (pet evrov), v katero gre vse, kar si izmislite: krompir, množica različne zelenjave, slanina, gobice in še kaj. Krepka, mastna in zaradi mesa rahlo dimljena čorba, ki je zaradi količine že kar samostojen obrok.
Nasproti Titove rojstne hiše strežejo juhe v velikih skodelicah, ne v kakšnih plitvih krožnikih, in tudi v tem je dodaten čar ponudbe. In jasno, zato so porcije veliko večje kot v običajnih gostilnah, je pa treba dodati, da je njihov koncept goveje juhe (štiri evre) skoraj enak kot pri nas, s korenjem in tankimi dolgimi rezanci.
Najšibkejši del ponudbe v najpopularnejši kumrovški gostilni so vina. Takoj so nam povedali, da so dobra zgolj za gemišt, a naša radovedna narava je med ponudbo izbrskala renski rizling iz kleti Prekratić. To je naš sosed in za to vino je dobil veliko nagrad, so ponosno povedali. In rizling je res presenetil, čeprav, če ga boste iskali, ne pozabite, da gre za polsuho vino, ki morda ne more v celoti pokriti glavnih jedi, ki jih kuhajo pri jugoslovanskem maršalu.
Ob klasični mešani solati in bogatih prilogah krompirja najraje strežejo različne pečenke, tako svinjske kot telečje. Velja, da so porcije glavnih jedi vsaj dvakrat večje kot v naših gostilnah, cene pa se gibljejo med deset in 12 evrov. Še najvišje kotira izvrstna raca z mlinci (14 evrov), ki je bila v naših načrtih že v začetku in jo je pametno naročiti še pred prihodom v Titov rojstni kraj.
Ob tej najbolj znani jedi lokala smo se pozabavali tudi z “zagrebačko šniclo”, ocvrtim polnjenim zrezkom, ki ima skoraj vse značilnosti ljubljanskega. Je pa na robu obvladljivosti, tako zaradi velikosti in obilice sira ter šunke kot zaradi priloge šestih velikih kroketov. Le malo manjša je bila pretaknjena svinjska pečenka s korenjem in pečenim krompirjem.
Treba je omeniti, da so glavne jedi res namenjene temu, da se ljudstvo dobro nasiti, vegetarijancem pa v tej fazi ponudijo krožnik z mnogimi prilogami, med katerimi naravnost blesti pečeni fižol, malce podoben svojemu bratrancu prebrancu in ponovno velikih, skoraj prevelikih dimenzij.
Še večji je bil podolgovat jabolčni zavitek (pet evrov), ki zadostuje za tri ali po takšni večerji tudi za štiri ali pet oseb. Malce slajši, kot smo navajeni v naših gostilnah, in povrhu še polit s sladko marmelado.
Povzetek
Domača, mestoma malce preveč generična zagorska gostilna nasproti Titove rojstne hiše ponuja orjaške jedi, ki so gotovo blizu tudi slovenskemu okusu in našemu razumevanju cen hrane. Izstopajo Titovi zapečeni štruklji, račka ali goska z mlinci ter zagrebški zrezek. Za tri jedi pripravite 20 ali 25 evrov na osebo.
Vinska ponudba je kljub vse bolj zanimivi lokalni vinski sceni enostavno borna. “Imamo vina za špricer” pa ne more biti vodilo nobene gostilne.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 3/5
Gostionica Kod Starog
Ul. Josipa Broza 24, 49295 Kumrovec, Hrvaška
Telefon: +385 49 553 089