Na radovljiškem koncu Gorenjske se mnogi trudijo s prirejeno, modernizirano lokalno kuhinjo, ki naj bi imela globoke korenine v preteklosti teh krajev. V gostilni Kunstelj so tvorci tovrstne filozofije.
Izraza lokalno in avtohtono se slišita že kar malce obrabljeno, posebno če vemo, da jih uporabljajo celo multinacionalke, ko se lotijo jedi z imenom slovenski burger z lokalno solato in podobnih neumnosti. Kako naj, recimo, zaupamo gostilni, ki trdi, da ima v ponudbi samo slovenske sestavine, zraven pa ne kupijo slovenskih kozarcev niti za sok ali vodo?
Pri Kunstlju so se medtem teh stvari lotili s pravo mero. Gostilna, ki ima tudi sobe in trgovino z domačimi živili, ne poudarja lokalnega, čeprav imajo na mestu, kjer so imeli nekoč njive, še vedno vrt, in ne poudarja ekološkega, čeprav v njihovi trgovini prodajajo ravno takšne izdelke.
Ob veliki gostilni imajo simpatičen vrt, na katerem nas je grelo prijazno avgustovsko sonce, medtem ko smo prebirali jedilni list in vinsko karto, ki je za takšno domačo gostilno pravzaprav presenetljivo popolna. V Kunstljevih vinskih kleteh se je namreč mogoče zmeniti tudi za krajšo ali daljšo degustacijo najboljših slovenskih vin.
Naš načrt je bil enostavnejši, naročili smo si degustacijo petih jedi za več kot znosnih 28 evrov in pokusili kar nekaj jedi, saj v nasprotju s številnimi ne vztrajajo, da mora celo omizje jesti isti meni, ampak si ga lahko sestavite sami.
Za uvod se je točila osvežilna penina vinske hiše Bjana, če pa ste razpoloženi za celo steklenico mehurčkov, sta na voljo tudi dva šampanjca. Ko so začele prihajati hladne predjedi, smo vzeli kozarec solidne rebule s kmetije Blaževi in že kar konkretnega Marofovega chardonnayja.
Prvo vino se je srečalo s postrvjim namazom in ikrami, korenčkovo marmelado in ajdovim drobljencem, chardonnay pa je pokril na tanko narezano jelenovo salamo, ki so ji priložili nastrgano maslo in lisičke v kisu. Umirjen začetek sta pospremila ajdov kruh z orehi in oljčno olje s sečoveljske kmetije Grego.
Pri Kunstlju v nasprotju z najbližjo konkurenco res veliko vin točijo tudi na kozarec, za eno najboljših kapljic se je izkazala pinela iz kleti Guerila, ki je pomagala pri čakanju na juho. Prišla je vroča, tradicionalno slovenska goveja juha s poudarjenim korenjem, ki je dalo juhi z rezanci globoko rumeno barvo.
Pri toplih predjedeh so ponudili posebno rahle gorenjske sirove štruklje z drobtinami, na drugi strani so bile neponovljive pražene lisičke s čebulo.
Obe porciji sta bili morda malo manjši, tudi zato, ker nas je v nadaljevanju že čakalo nekaj zanimivih glavnih jedi. Tukaj predvsem mislimo na pražena jetrca s korenjem in pečenim krompirjem, ki jih je natakar hvalil že na samem začetku.
Res so bila sladka. Kot Fornazaričev Rubino, ki se je ob jetrcih pobratil tudi z izredno mehkim, skoraj maslenim Mlinaričevim biftkom in klasičnim tankim dunajskim telečjim zrezkom, ki mu pripada krompirjeva solata.
Morda bi že lahko rekli, da se strinjamo s tovarišem Titom, ki je ob kozarcu rdečega vina leta 1964 za hišne arhive zapisal: “Ručak je bio odličan.” (Kosilo je bilo odlično.) A še prej smo šli na sladice. Štiri so bile na voljo tisto popoldne. Lotili smo se svežih borovnic s kiselkastim ribezovim sladoledom in hruškove pite.
Zraven ponudijo sladki refošk tria Simčič s Karolom v glavni vlogi, ki pa svojega poslanstva ni povsem izpolnil. Bolje se je na terenu znašla Budičeva viljamovka, za Kržičeve žganice pa smo bili že preveč utrujeni.
Povzetek
Domača, pravzaprav že zelo stara gostilna (1873), ki je na izzive novih časov odgovorila z rahlo prenovljeno kuhinjo. Okusno in enostavno, brez večjih kreativnih izletov, po drugi strani pa brez vse navlake kalamarov, pleskavic, burgerjev in pic.
Vinska karta je solidna, za profil gostilne celo vzorna. Na kozarec točijo kakšen ducat solidnih vin. Na voljo so vse slovenske vinske pokrajine in celo šampanjci.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 3/5
Gostilna Kunstelj
Gorenjska cesta 9, 4240 Radovljica
Telefon: 04 53 15 178