Med vsemi dolenjskimi restavracijami in gostilnami, ki briljirajo zadnja leta, najbolj niha ponudba na gradu Otočec. Tokrat smo na grajskem dvorišču jedli zelo dobro.
Slovenija ima le malo prestižnih destinacij, ki bi lahko v prihodnosti pokrivale tiste skupine gostov, ki si želijo tako imenovanega petzvezdičnega turizma. Nedvomno prestižne so destinacije, vključene v verigo Relais & Châteaux, pri nas jih predstavljata dva hotela oziroma dvorca – Kendov dvorec v Idriji in Grad Otočec na Dolenjskem.
Grad na Krki je dražji, čeprav se, če govorimo o zunanjosti, zdi kar malce utrujen. Kar je razumljivo. Takšne objekte je težko in drago vzdrževati, pa čeprav so sobe, celo v času virusa, pregrešno drage. A naša naloga ni bila preverjanje bivališč za 400 in več evrov na noč. Sedli smo na simpatično grajsko dvorišče in naročili obrok, ki ni bil več kosilo pa tudi večerja še ne, in se poskušali koncentrirati na razmeroma enostaven jedilni list in debelo vinsko karto.
Obisk in obed na Otočcu nedvomno priporočamo poleti, ko strežejo na romantičnem grajskem dvorišču, čeprav bi morda varnostnik, ki budno straži na vhodu, prosil, da kolesarji kolesa pustijo pred vrati, in poskušal na aktualno modo opozoriti tiste, ki jim poletje ponuja opravičilo, da tudi v javnosti ob prekratkih hlačah nosijo raztrgane sandale in razvlečene spodnje majice.
Naša majhna ekipa na Otočcu ni bila prvič. Za restavracijo v gradu velja, da je šla skozi različna obdobja, slabša in boljša, da so se v njej razvili mnogi kuharji, a kaj, ko jim nikogar ni uspelo zares zadržati. Pustimo podrobnosti, pomembno je, da je restavracija na grajskem dvorišču trenutno v dobri formi.
Če nočete komplicirati, imajo sestavljene menije s tremi jedmi za 27 evrov ali s petimi jedmi za 36 evrov, kar ni drago. Še posebej zato, ker jedi solidnih sestavin spremlja korektna vinska karta, na kateri je, zanimivo, več primorskih kot lokalnih vin. Za obetajoč začetek je poskrbel pozdrav s spenjenim maslom z zelišči, pristavili so domačo korenčkovo marmelado in rezino dimljenih račjih prsi. Zraven so postavili ajdov kruh z orehi, čebulni kruh in beli kruh z makom.
Tokrat smo preskočili menije in si z jedilnika izbrali vsak svoje favorite. Denimo solato po imenu Trije paradižniki, v kateri ti sadeži nastopajo kot sveži rumeni in rdeči češnjevci, pa v popečeni in spenjeni obliki. Dodajo jim burrato in nastane zanimiva avtorska verzija solate caprese. Na drugi strani so pompozno dvignili steklen pokrov, pod katerim je v hladnem dimu počival jelenov tatarski s karameliziranimi lešniki, domačo majonezo in cvetačo na tri načine. Očitno imajo v kuhinji radi trojice, ob cvetači in paradižniku vam na tri načine pripravijo tudi gobe.
Preselili smo se h gobovi in grahovi juhi. Obe sta bili okusni, natančno šolsko pripravljeni in za ustvarjalni dodatek potreseni z ajdovimi kokicami. Do tega trenutka smo pili mehurčke Pol Roger, ki jih imajo tudi v polovičnih steklenicah, od tukaj naprej pa smo se sprostili ob Šturmovem svežem sauvignonu, le ob gosjih jetrih z marelicami smo dobili pol kozarčka sladkega Šturmovega traminca 2007 z erotičnim imenom Prepovedani sadež. Gosja jetra so se zlila s prestižno kapljico, seveda tudi zaradi marelic, hišno majonezo pa bi lahko tudi pogrešali. Na drugi strani so bile izvrstne lisičke z žara s kepico gorgonzole.
Vsega je bilo kar veliko, pravzaprav so bile manjše, a ne majhne, le glavne jedi. Natakar je izmed zaloge divjačine priporočil jelenov file, izmed gojenih oblik mesa pa telečjo zarebrnico. Obe mesnini so opremili s štruklji, jelena z običajnimi kuhanimi, teletino s samosvojimi ocvrtimi. In da ne pozabimo: sodelovala je še kiselkasta, a sprejemljiva modra frankinja, ki so jo nabavili pri patrih v Pleterjah.
Na Otočcu imajo v vsaki kategoriji le nekaj jedi, kar seveda govori o tem, da vedo, za kakšno publiko kuhajo. Le pri sladicah je izbor obsežnejši. Medtem ko smo srkali Prusov rumeni muškat, smo pokusili res obilen in odličen jabolčni zavitek s poudarjenim cimetom in drobtinami, drobljencem in vaniljevo kremo.
Na drugi strani nas je razveseljevala specialiteta v slogu italijanskih restavracij s tremi zvezdicami: orjaška višnja, ki je bila pravzaprav v rdeče oblečena krema maskarponeja z višnjevo kremo in čokoladno podlago. Spektakularno. Konec je bil bolj po domače. Pleterska (kakopak) viljamovka z rezino hruške.
Povzetek
Restavracija enega najboljših hotelov v Sloveniji ponuja prestižno, bolj ali manj lokalno kuho, ki jo poskušajo nadgraditi z občasnimi ustvarjalnimi posegi. Zdi se, da najbolj blestijo, ko ne komplicirajo preveč, ampak poudarjajo sezonske sestavine.
Vinska karta je solidna, a poudarja primorska vina. Imajo seveda tudi pol ducata dolenjskih vinarjev, nekaj šampanjcev ter serijo francoskih in italijanskih vin.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 4/5
Restavracija Grad Otočec
Grajska cesta 2, 8222 Otočec
Telefon: 07 38 48 901