Na Pšati je, kljub nekaterim drugačnim informacijam, še vedno aktivna in še vedno vsaj malo atraktivna gostilna, v kateri je imel eno svojih neuradnih pisarn pokojni veliki gradbenik Ivan Zidar.
Slišali smo, da so imeli zaradi finančnih težav lastniki gostilne na Pšati načrt, da lokal zaprejo, a zdi se, da vsega novinarjem, čeprav raziskovalnim, ne gre verjeti. Ko smo se pred kratkim peljali proti Domžalam, smo ugotovili, da ima gostilna odprta vrata, velik urejen parkirni prostor, za zahtevnejše pa tudi hotelske sobe.
Gostilna Janežič se komaj kaj razlikuje od gostiln v okolici. Takole na hitro si upamo reči, da kuhajo malce bolj enostavno kot pri bližnjem Pečnikarju, čeprav so nam na začetku podobno kot njihovi sosedje ponujali prosecco, kar je za domačo gostilno skoraj preveč tuje. Na kozarec so imeli še srebrno radgonsko penino in Bjano brut (šest evrov), ki je naposled končala v naših kozarcih. Vinske karte, škoda, pri Janežiču nimajo. Točijo polsuha vina Magdič, cviček in še nekaj vse manj popularne in skrajno nezanimive klasike ter, kar smo si dali naliti kasneje tudi mi, solidno Kristančičevo belo in rdeče iz kleti v Medani.
Ko govorimo o tem, da kuhajo enostavne jedi iz kategorije nedeljsko kosilo, je treba vseeno omeniti, da so še posebej ponujali priželjc in jetrca, krača je pošla, še ena specialiteta, polnjene telečje prsi pa so na voljo zgolj ob nedeljah. Zato smo enostavno začeli s šunko (11 evrov).
Na res veliko, bogato porcijo, za kake tri odrasle osebe, naribajo hren in dodajo trdo kuhano jajce. Veliko manj je govejega karpača (12 evrov) s parmezanom in utrujeno rukolo. Kruh je pri Janežiču soliden in spodobno podpre hladne mesnine, a zdi se, da so veliko ponosnejši na svoje juhe.
Namignili so, da jim še posebej dobro uspe goveja juha z žlikrofi, polnjenimi s teletino. Gre za hišno specialiteto, ki je celo bolj kot s testeninami presenetila z izvrstnim okusom juhe. Kar oranžna, ne več rumena, je bila, bogata z mesom in sladkim korenjem, odlična tako s hišnimi mesnimi žlikrofi kot s fritati. V vsakem primeru goveji napitek, ki ga velja poskusiti.
Na Pšati imajo v svojem klasičnem repertoarju seveda pečenke. Svinjska je 11,50 evra, telečja pa 14 evrov. Imajo postrvi in očitno obvezne lignje. Tu so še bifteki (25 evrov) in redko velika četa svinjskih, puranovih in telečjih zrezkov v vseh znanih oblikah. Tudi ljubljanski zrezek je med njimi. Debata o tem, ali gre v originalu za svinjsko ali telečje meso, je pravzaprav odveč – telečji je veliko dražji in stane 16 evrov. Meso napolnijo s sirom in šunko, ob tem pa pravijo, da je v pravem ljubljanskem tudi jajce. Nam bi bilo to skoraj preveč. Že tako velja, ne samo pri nas, tudi v Italiji, da je “lubianska”, kot rečejo temu zrezku od Trsta do Milana, ena najbolj nasitnih mesnih jedi. In tako je bilo tudi v našem primeru.
Tudi porcija telečjih reber je bila zelo radodarna, meso je bilo sočno in okusno, morda nekoliko premastno, a to so pač rebra. Ob tem velja omeniti še izjemne krompirjeve ocvrtke, pražen krompir in zimsko delikateso, siljen radič s fižolom. Vse to smo zalili z, kot je bilo že omenjeno, solidno, malce kiselkasto rdečo zvrstjo iz Medane (evro in pol na kozarec).
Nekaj prostora je ostalo tudi za sladico. Ponudijo hišno gibanico v prekmurskem stilu, panakoto in sorbete, a praznik je narekoval hišne krofe (dva evra). Mehki in sladki ter z opazno dozo ruma so bili med zmagovalci letošnjega maškaradnega praznika. Kremna rezina – ja, tudi za to smo še našli prostor – je bila v nasprotju s krofi zgolj vzorna, a še vedno prava in čvrsta sladica, ki se lahko meri tudi s tistimi ob jezeru z otočkom, pa še cenejša je.
Povzetek
Klasična obljubljanska gostilna, ki jo urbane legende povezujejo z nogometom in Ivanom Zidarjem. Ponujajo ravno to, kar se v teh krajih pričakuje: govejo juho z žličniki, šunko, vse mogoče zrezke, celo kalamare, a tudi krofe in gibanice. Kakih 30 evrov na osebo.
Vinska ponudba je enostavno preveč borna in nikakor ne uspe slediti solidno pripravljeni hrani. Kot bi ostali v prejšnjem stoletju. Če bi, vsaj v našem primeru, ponudili zrelo belo vino ali kako bogatejšo rdečo zvrst, bi bila večerja zelo drugačna. Ni presenetljivo, da legenda pravi, da je imel Zidar vedno s sabo tudi svoje vino.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 3/5
Gostilna Janežič
Pšata 25, 1262 Ljubljana
Telefon: 01 562 70 20