Med množico v zadnjem času malce upehanih ortodoksnih mesnih restavracij je treba omeniti argentinsko restavracijo v industrijsko-trgovinski coni na obrobju Ljubljane – Argentino.
V nekdanjih Javnih skladiščih v Novih Jaršah, ki so po izvršeni privatizaciji dobila modernejše ime BTC, je v zadnjih letih ob vseh mogočih in nemogočih trgovinah, kinu, medicinskem centru in celo vodnem parku nastalo nekaj zanimivih restavracij. A kljub temu da se lastniki trudijo, se nobeni ne uspe prebiti med najboljše. Vzroki za stagnacijo se skrivajo v dejstvu, da si gostje pravih restavracij v okolici ne želijo najbolj notoričnih globalnih ponudnikov hitre hrane.
Kakor koli, Argentino je tipičen primer ponudbe v BTC. Ponudbe, ki niha od dneva do dneva. Nekaj mesecev pred korono bi si namreč upali trditi, da so ujeli pravi ritem, ob našem zadnjem obisku pa se niso tako izkazali.
Kljub temu je treba reči, da je restavracija Argentino v zadnjem letu ali dveh očitno napredovala. V ponudbi imajo izvrstne kose mesa in nekaj dobrih steklenic argentinskega vina (pa tudi nekaj slovenskih etiket). A kot rečeno, naš prvi pokoronski obisk ni potekal povsem po željah.
Natakar je naštel množico razlogov, zakaj nenadoma nimajo več vinske karte, a mu ni uspelo prepričati naše odprave. Je pa zato po začetni zadregi pri mizi namešal soliden tatarski biftek, kar je v Ljubljani seveda prava redkost.
Ob tem nas je namesto posvetovanja o vinski karti vprašal, koliko smo pripravljeni plačati za vino, in potem na mizo prinesel tri steklenice vina, da smo se lahko odločili, kaj bomo pili. Odločili smo se za zvrst malbeca in modrega pinota družine Schroeder za 70 evrov, krepkega patagonskega vina, ki se je lepo zlilo s tatarcem iz argentinske govedine.
Na prvi pogled bi moralo biti 15 dekagramov tatarskega bifteka (za 22 evrov) pravzaprav malo, a se je izkazalo, da je pikantna masa skupaj s kakšnim koščkom popečenega kruha in masla povsem dovolj za uvod v večerjo. Konjak, oljčno olje, kajenski poper, sol, gorčica, čebula, inčuni, paprika, kapre, majoneza (namesto jajc)… so naredili svoje. Hkrati pa smo si ob surovem mesu naročili tudi sijajne pečene paprike z mladim sirom in hrenom.
Pri toplih predjedeh je bilo morda malo manj izbire, kot bi si želeli. Morda smo pričakovali kaj bolj spektakularnega, kot je bila sicer povsem solidna cvetačna juha z balzamičnim kisom, kvartet empanad pa je na svojem mestu v Argentinu že nekaj časa: z govedino, piščancem, čebulo in sirom ali z olivami in šampinjoni. Korektna, a nepretresljiva jed.
Na jedilnem listu Argentina niso samo jedi, ki izhajajo iz argentinskega kulinaričnega izročila, vseeno pa so v glavni vlogi različne mesnine različnih tež. Tokrat smo se skoraj zagotovo odločili napačno, ko smo za glavno jed naročili nekakšen degustacijski izbor, štirikrat po 150 gramov različnih kosov argentinskega mesa (62 evrov): bife de lomo oziroma pljučni file, bife ancho, bife de chorizo, kosa hrbta z različno porazdelitvijo maščobe, in (namesto napovedane picanhe) stegno.
Na žalost se je izkazalo, da so 150-gramski kosi mesa premajhni za takšno degustacijo, sploh če so postreženi na vroči plošči, saj je bilo meso, preden nam ga je uspelo pojesti, v sredini že povsem skuhano. Šola za prihodnjič, da kosa pod 200 gramov nima smisla naročati. Smo imeli pa več sreče pri sladicah. Zabajone oziroma vinski šodo z jagodami je svojo nalogo opravil, kot je treba.
Povzetek
Argentinska restavracija (z nekaj zgledi iz naših krajev) v največjem slovenskem trgovinskem središču je postala že klasika, a pri kakovosti ponudbe preveč niha. Malo pred korono se je zdelo, da je na pravi poti, po koroni pa nismo bili več tako zadovoljni.
Vinska ponudba je bila pomanjkljiva, menda je korona odnesla iz kleti večino vina. Je pa dejstvo, da imajo v omarah in hladilnikih nekaj solidnih vin iz Južne Amerike pa tudi iz Slovenije.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 3/5
Argentino
Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 600 900