Odpravili smo se na Gorenjsko in se prepričali, da so v Šenčurju v glavni vlogi še vedno veliki štruklji.
Človeka pravzaprav preseneti, ko ugotovi, da se gostilna, ki jo občasno obišče, v zadnjih petnajstih ali celo dvajsetih letih ni skoraj nič spremenila. Ne menjaj ekipe, ki zmaguje, bi lahko rekli; ali vsaj ne menjaj ekipe, ki dobro služi.
Po drugi strani pa vseeno moramo ugotoviti, da so se stvari v gostinstvu v zadnjih letih ravno toliko spremenile, da bi se izplačalo tvegati. Tudi pri Ančki iz Šenčurja. Od zadnje prenove so ostali klopi, stoli, mize in rahlo vsiljiv vonj, ki verjetno prihaja iz kuhinje. Ostali so znameniti štruklji, nekaj zrezkov po hišnih receptih, pa tudi ena boljših govejih juh pri nas.
Dve stvari sta se pa le spremenili. Na slabše ta, da se je hiši povsem približala trgovinsko-industrijska cona, na boljše pa ta, da so v zadnjih letih sestavili in zapisali razmeroma zanimivo, a ne komplicirano vinsko karto. Na njej je mogoče najti nekaj izvrstnih steklenic iz Slovenije in tujine, a jih na žalost ne odpirajo na kozarec. Zato pa so cene nekaterih zelo ugodne, tako je bilo tudi s korektnim Jakončičevim chardonnayjem za 25 evrov, ki smo si ga dali odpreti.
Ponudba hladnih predjedi je pravzaprav zelo klasična, v njej običajno zmagujejo klobase, prekajena rebrca in govedina v solati, tokrat pa so se potrudili in priporočili hišno divjačinsko (jelenovo) pašteto, ki je v družbi toasta in še treh vrst kruha, masla in nepotrebne rukole že pomenila prvo nasitno etapo večerje.
Pašteta je bila okej, a je spomin nanjo zbledel, ko je na mizo prispela goveja juha (3,5 evra), ki jo je treba v Šenčurju nujno pokusiti. Nujno. Vanjo si lahko daste zamešati cmoke, rezance ali fritate, v vseh verzijah je enako dobra, pravi slovenski recept naših babic, kot je v zadnjem času moderno reči.
Manj uspešen je bil tisto popoldne poskus s porovo juho. Morda, če vam goveja res ne leži, velja pokusiti ričet ali telečjo obaro. Dejstvo je, da pri Ančki ni veliko toplih predjedi in da po juhah ali enolončnicah hitro pretaknejo v najvišjo prestavo, med mesnine vseh vrst, kjer že nekaj let favorizirajo svoj pogled na zrezke.
Jasno, v pravem času je mogoče dobiti koline, v času malic je gotovo na prvem mestu Arvajeva kranjska klobasa, za bolj izbirčne se najde tudi kak biftek. Za naše omizje je že nekaj let najbolj tipičen primerek Ančkine kuhinje sesekljan zrezek s smetanovo omako.
Bolj nasitne porcije ne boste našli, in če jo že iščete, potem je prava gostilna za vas Deutscher Peter na avstrijski strani Ljubelja. A pustimo to gostilno za drugič.
Sesekljan zrezek pri Ančki ima rahlo zapečeno skorjico in mehko sredico, smetana, ki ga prekriva, pa je skoraj sladka. Vredno greha, so rekli včasih. In še bolj vredno greha, če so za prilogo drobnjakovi štruklji, še ena jed s podpisom Ančkine kuhinje. Sesekljanca strežejo tudi z drugimi prilogami, recimo z rezanci, najcenejša verzija je z jajcem (8,5 evra).
Sicer pa med res široko paleto mesnin velja pokusiti divjačino. Na večer našega obiska je bil to redko mehak jelenov file (23 evrov), ki se je na krožniku srečal z lovsko omako (s čebulo, gobami in zelenim poprom) ter hruško z brusnicami. Tudi divjačina je opremljena s svojim, v tem primeru skutnim štrukljem, ki poskrbi, da je jed še nasitnejša.
A s štruklji velja pri Ančki tudi končati. Takole gre: v ozadju se vrtijo Slaki ali Štirje kovači ali bratje Poljanšek, na mizi pa se smejijo najbolj tipični hišni štruklji, ajdovi z orehi (11 evrov). Niso poceni, a z eno porcijo bosta potešeni vsaj dve osebi. So se pa delu omizja zdeli malce presuhi in za tiste, ki se bojijo takšnega razvoja dogodkov, je morda bolje, če naročijo čokoladne.
Povzetek
Gostilna v Šenčurju, ki že dolga leta gosti z vsemi vrstami štrukljev (gluhi, drobnjakovi, sirovi, ajdovi z orehi, čokoladni), z nekaj zanimivimi zrezki in z domačo govejo juho. Kakšnih bistvenih novosti niso uvedli, za veliko višje cene pa je mogoče dobiti kak biftek ali divjačino. Za konkreten obrok boste plačali od 25 do 30 evrov na osebo.
Pri Ančki imajo vinsko karto urejeno bolj kot večina gostiln v tej kategoriji. Imajo celo nekaj šampanjca, drugače pa večino primorskih in nekaj štajerskih favoritov, na kozarec predvsem zimzelene kislice in sladkobe (cviček, refošk in polsuhi štajerci).
Ocena: 3/5
Cena: €€€
Ambient: 2/5
Vinska ponudba: 3/5
Gostilna Ančka
Delavska cesta 18, 4208 Šenčur
Telefon: 04 251 52 00