Ne glede na spremenjene razmere je gostilna v Knafljevem prehodu še vedno eno od kulinaričnih, predvsem pa družabnih središč Ljubljane. Še posebej poleti, ko goste posedejo na teraso pod orjaško drevo.
Ko je kraški gostilničar vojvodinsko-črnogorskih korenin v nekoč neizkoriščenem ljubljanskem parku odprl restavracijo s predvsem morsko hrano, je bilo to za našo prestolnico velika stvar. Prava revolucija, ki je povsem spremenila odnos Ljubljančanov do hrane. Malo in dobro ter, tudi to je treba reči, razmeroma drago.
Z leti so se stvari stabilizirale in v Ljubljani je kar nekaj solidnih restavracij, ki se merijo z Asom. Drugače povedano: če sta se mu tisti čas lahko približala zgolj Maxim in Pen klub, so zdaj na svojem mestu tudi Cubo, Atelje, TaBar, Monstera … Pope in njegovi nasledniki so se v tem času razširili tudi na druge lokacije, kjer strežejo izvrstne burgerje in pice, naša ekipa pa se ob jedači in pijači še vedno raje sonči na najlepši terasi.
Ker je poletje, za pozdrav iz kuhinje prinesejo debelo rezino mesnatega paradižnika volovsko srce, ki ga potresejo s solnim cvetom, pokapljajo z oljčnim oljem in mu dodajo nekaj oljk. Skupaj s kruhom je to pravzaprav že kar resen obrok, ki osveži jedce in razveseli tudi vegane.
V Asu tudi v naslednjih stopnjah ne komplicirajo. Časi kuhinje z dolgimi, zapletenimi in utrujajočimi degustacijami so mimo, prava kuhinja je tista, ki poskrbi za kakovostne surovine. Karpačo rahlo popečene govedine je ravno iz te skupine: dobro meso, tri zrna popra in hišno oljčno olje.
Nekaj stavkov o vinu. Vinska karta je solidna, v njej je zastopana večina najboljših slovenskih vin, čeprav pogrešamo kakšnega štajerca več. Nekaj je tujih vin, šampanjcev pa kljub temu da jih imajo kak ducat, ne točijo na kozarec. Imajo pa na voljo nekaj penin, najraje ponudijo Bjano, ki se je tudi naše omizje ni branilo. Tudi pri belem vinu smo ostali v Brdih, a na italijanski strani, kjer z vini briljira družina Venica. Za zmerno ceno smo pili njihovo belo zvrst Tre Vignis (tokaj, chardonnay, sauvignon). Kasneje, pri glavni jedi, pa smo se soočili še s konkretnim Damjanićevim kninskim Durumom (zvrst merlota in cabernet sauvignona).
Nazaj k hrani. Govejo juho pri Asu že nekaj časa nalivajo na rezance, kocke govejega mesa, korenje in peteršilj. Morda je izvedba malce drugačna, okus pa zelo običajen, skoraj takšen, kot ga ob nedeljah radi srečamo v kakšni domači gostilni, le cena je v Knafljevem prehodu kakih dvakrat višja. Za sedem evrov dobite tudi učinkovito gosto grahovo juho, ki jo popestrijo s čipsom vijoličastega krompirja.
Pri Asu, pa naj bo v novem ali v starem delu, so testenine vedno dobre. Konec koncev so v osnovi mediteranska restavracija. Običajno ponudijo takšne z morskim življem, mi pa se običajno odločimo za divjačinske, ki so ob krožniku solate dovolj za cel obed. Tokrat smo ubrali srednjo smer, naročili fuže s petelinom in nismo se zmotili. Morda je bila to celo najboljša jed tistega popoldneva.
Ob kozarcu že omenjenega Burnuma je na mizo prišla v zadnjih letih najbolj popularna glavna jed v Asu: taljata Nevio. Tanke rezine le rahlo popečene govedine, le rahlo popečeno meso, narezano na tanke rezine, ki mu dodajo še malo drobtin. Zanimivo je, da v Asu v zadnjih letih vse več pozornosti namenjajo mesu, po novem imajo tudi robespierra, je pa treba vedeti, da so cene na najlepši terasi našega mesta razmeroma visoke. 18 dekagramov taljate denimo stane 29 evrov.
Pri sladicah je manj novosti kot pri glavnih jedeh in pozdravčkih. Borovničeva in jagodna torta sta že leta standarden izbor, ki mu lahko primaknejo kozarec portovca ali, kakor v našem primeru, Steyerjevega dišečega traminca. Na koncu, ob Lisjakovem vinjaku, ki se neuspešno bori za status novega vipavskega Pilona, nanizajo še ducat različnih, zelo zanimivih pralinejev in drugih sladkih grižljajev.
Povzetek
Centralna ljubljanska restavracija, ki se v poletnem času za svoje goste bori tudi z izjemno teraso. V zadnjih letih so iz pretežno morske restavracije postali specialisti za mesne jedi, lahko pa ponudijo tudi povsem klasično slovensko nedeljsko kosilo. Če ne pretiravate z uvoženimi mesninami, boste jedli za manj kot 40 evrov na osebo.
Vinska karta je v Ljubljani med boljšimi. Ob najpomembnejših slovenskih vinih z malce nadpovprečnimi cenami imajo tudi nekaj tujih etiket, med njimi ducat šampanjcev.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 5/5
Gostilna As
Čopova ulica 5a, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 425 88 22