Na poti na Križno Goro kakšnih 700 metrov nad morjem že dolga leta stoji najboljša domača gostilna na škofjeloškem koncu.
Treba je reči, da tistega kislega zimskega dne v gostilni, ki jo naše omizje že dolga leta zelo ceni, ni bilo šefa Boštjana, kar je hkrati pomenilo, da je umanjkal tudi njegov obvezni pozdrav, ko postreže jedi z “bog žegnaj”. A se nismo preveč razburjali, tudi rezervno osebje je svoje delo opravilo, kot je treba, in to še posebno velja za kuhinjo.
Je pa treba reči, da je pri Boštjanu, visoko nad Sorškim poljem, vsekakor lepše poleti, gre namreč za eno redkih gostiln, kjer vrvež okoli hiše popestri ponudbo. Pa še razgled je v sončnih dneh božanski.
Ob vse višjih cenah v Ljubljani in drugih turističnih središčih je treba poudariti, da so pri Boštjanu cene sprejemljive, nizke ali kar zelo nizke, in to bomo potrdili s primeri: liter naravnega jabolčnega soka stane devet, liter bezgovega, metinega ali zeliščnega sirupa osem evrov, žganja so po tri evre, orehovi štruklji po štiri, konkretna plošča za dve osebi s petimi vrstami mesa in desetimi prilogami stane dvajset evrov, pražena jetrca devet evrov, za devet evrov pa dobite tudi najcenejša kosila z juho, glavno jedjo in prilogami. In mimogrede, pri Boštjanu so na mizi prtički iz blaga in ne papirnati, kot marsikje po slovenskih turističnih postojankah.
Če imate poleti možnost, si izborite mizo s pogledom na gore ali na Sorško polje, pozimi pa vztrajajte, da vas posadijo k topli lončeni peči, ne v novejši prizidek. In ne komplicirajte pri vinih, pri Boštjanu sicer to ponudbo občasno popestrijo, a se zdi, da zaradi bornega povpraševanja ne vztrajajo. Kar je škoda, saj ravno v Sloveniji najdete vinarje, ki za pošteno ceno ponudijo marsikaj.
Nekje na policah smo sicer videli steklenice kleti Rodica in Tilia, a so v strežbi navijali za Mavriča in njegov sauvignonasse Gusto, ki je bil resnici na ljubo eno boljših vin, ki smo jih pili v podobnih domačih gostilnah.
In potem smo začeli z bogatim narezkom, bolj ali manj nabranim z bližnjih kmetij. Domača salama, suha klobasa in najbolj mesna slanina, kar smo jih doslej pokusili. Zraven pa zelo bogata, rahlo dimljena zaseka in hišna specialiteta, blaga fazanova pašteta s hrustljavimi pistacijami. Je lahko še boljše, smo se spraševali, ko smo z nedeljskim kruhom mazali po krožniku, kjer sta najdlje ostala mladi in poprov sir. Verjetno bi se lahko bolj poigrali s kakšno okisano zelenjavo.
Vsaka prava gostilna mora imeti svoje posebnosti in specialitete in pri Boštjanu jih je kar nekaj, ob omenjeni fazanovi pašteti in velikih lesenih ploščah, na katerih strežejo jedi za več oseb, je pod Križno Goro na voljo tudi česnova juha. Okusna jed, ki od samih začetkov ni doživela večjih sprememb, ob česnu pa ji dajejo značilen okus ocvrte kocke kruha. Tudi goveja juha je seveda del tradicije, gre za močno tekočino z neenakomerno, kakopak neindustrijsko narezanimi rezanci.
![]()
Česnova … ![]()
… in goveja juha
Štruci iz mletega mesa pravijo štefani in jo podobno, kot narekuje original, tudi narežejo, v nasprotju z originalno verzijo pa v mesno maso ne dodajo jajc. Ima pa v Boštjanovi različici ta pečenka štiri lepe kose, zdaj pozimi ji dodajo še pire kolerabe, praženi krompir in kuhano rdeče zelje za vitamine.
Zdaj je tudi čas za koline, izbor različnih tovrstnih dobrot vam lahko postrežejo na leseni plošči, mi pa smo tokrat naročili (le) krvavico z zeljem in matevžem. Bila je ena največjih vseh časov, marsikje bi vam takšno velikanko prerezali na pol in jo postregli skupini jedcev. A ne pri Boštjanu. In da ne bomo pisali le o dimenzijah: glavne jedi so dejansko najboljša izbira s hribov nad Škofjo Loko.
Če se vam po seriji mesnin pri Boštjanu še zdi, da morate nadaljevati s sladicami, je možnosti obilo: štruklji, zavitki, palačinke… A verjetno so najboljša pa tudi najcenejša izbira bobi. Gorenjski krofi brez marmelade. Nam so, glede na vse, kar smo že pojedli, pripadli sorodniki bobov in krofov – flancati z mletim sladkorjem.
Povzetek
Domača gostilna z vsemi pripadajočimi atributi, govejo juho, kolinami in zrezki. A pri Boštjanu znajo pripraviti tudi nekaj okusnih posebnosti, ki kuhinjo na poti iz Škofje Loke proti Križni Gori naredijo samosvojo in bolj zanimivo od primerljivih postojank. Najeste se že za manj kot 15 evrov na osebo.
Vinska ponudba ni nič posebnega, še vedno se med klasičnimi slovenskimi popevkami vrtijo cviček, refošk, odprto belo… Po drugi strani imajo na varnem kak ducat buteljk, predvsem več kot solidnega Mavriča v glavni vlogi.
Ocena: 3,5/5
Cena: €
Ambient: 3/5
Vinska ponudba: 2/5
Gostilna pri Boštjanu
Križna Gora 8a, 4220 Škofja Loka
Telefon: 04 510 33 20