Postojanka v Markišavcih, del slovite šunkarne, se je v kratkem času prebila med najboljše prekmurske gostilne.
V mali vasici pri Murski Soboti sta moči združila marsikje premalo poznana in podcenjena prekmurska kuhinja ter trmasti deloholični Janko Kodila. Mesar in trgovec ter eden tistih, ki zadnja leta prebujajo kraje, ki so predolgo vztrajali v postsocialističnem tekstilnoindustrijskem mrtvilu.
Ni dvoma, da se vzhod naše države kulinarično prebuja. V Prekmurju je mogoče ob dobri jedači in pijači preživeti vsaj podaljšan konec tedna, če ne več. Človek se mora nujno oglasiti vsaj pri Rajhu in Rotundi in, kot rečeno, pri Kodili. Pri mojstru, ki je zaščitil kranjsko klobaso, prekmursko gibanico, prekmursko šunko in iz tega naredil dober posel. Skupaj z ocvirki, šunkami in salamami domačih ali krškopoljskih prašičev ter mangalic.
A da ne bo pomote, pri Kodili ne prodajajo prestiža ali cenovno nedosegljivih jedi. Jedilni list je razdeljen na dva dela, eden je vezan na lokalno kuhinjo, drugi, za katerega je zadolžen mladi kanadsko-prekmurski kuhar, pa poudarja predvsem boljše kose mesa in prekmurske okuse na sodobnejši način.
Na eni strani so torej ocvirki, tlačenka, prekmurska šunka, klobase, juhe, bograč, bujta repa, pečenke, ajdova zlevanka in podobno, na drugi strani sušene mesnine, karpačo, tatarski biftek in različni kosi prestižne govedine ter svinjine. Če hočete spoznati osnove tega, s čimer se pri Kodili ukvarjajo, je najbolje naročiti njihov največji narezek, ki ga je dovolj za vsaj dve osebi (14 evrov), nanj pa zložijo širok izbor sušenih in zorjenih mesnin ter malo zeliščnega sira in okisane zelenjave za osvežitev.
Tako v postroju čakajo šunka mangalice, lardo mangalice na ajdovem krekerju z marelično marmelado, jetrna pašteta, ocvirkov namaz, zaseka, salama z bučnimi semeni, kuhana šunka, prekmurska šunka in orjaški ocvirki. Za dodatek ni slabo poskusiti lepo mesne tlačenke (2,5 evra), ki jo spremlja dobro odmerjena porcija čebule ob obveznem hišnem bučnem olju in bučnih semenih.
Porcije niso majhne, čeprav ne pretiravajo, tudi zato, ker si želijo, da se prebijete do konca, do velike gibanice. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da se poskusite vzdržati mehkega in gostega, zelo nasitnega kruha.
Vinska ponudba pri Kodili je pestra, poudarja pa vzhod države: lokalne, prekmurske vinarje (Gjerkeš, Krampač, Marof, Kuzmič) in nekaj Štajercev (Kupljen, Dveri Pax, Verus, Steyer). Vina so razmeroma poceni, v ponudbi na kozarec je mogoče najti kaj za vsak okus, naše omizje pa se je sladkalo z Gjerkeševim renskim rizlingom in polsuhim rumenim muškatom. In se lotilo toplih predjedi.
Ena bolj zanimivih jedi pri Kodili so prekmurski arancini (10 evrov), ocvrte kroglice rižote z mangalico, ki jih začinijo z omako sataraša in podložijo z osvežilno solato koromača. Po drugi strani smo hoteli še nekaj povsem tradicionalnega in odgovor je bil bograč. Bogat, poln okusa in velikih kosov mesa, lepo pikanten, a ne pekoč.
Zdaj je verjetno že jasno, da smo si prekmursko pokušino zastavili resno in ambiciozno. Zato se nismo predali in smo zakorakali h glavnim jedem. Hoteli smo poskusiti paradne hišne mesnine – zorjeno govedino in mangalico.
File mangalice, znotraj rahlo rožnat, zunaj fantastično hrustljav, je verjetno najboljši kos svinjine, kar ga lahko trenutno pojeste v naši deželi. Spremlja ga nič manj okusna priloga, hrustljavo pečen krompir, odišavljen z dimljeno papriko.
Je pa treba poudariti, da so tovrstne mesnine občutno dražje od vsega drugega, kar je mogoče pojesti v Markišavcih. Konkreten file mangalice preseže 20 evrov, podobno je z biftkom. In priznati je treba, da je tudi govedina pri Kodili izvrstna. Natančno pečen kos mehkega mesa so spremljali pečeno korenje, cvetača in ohrovt, naša vedno lačna usta pa so si zaželela še najbolj tipično prilogo teh krajev – hudo nasitne dödöle oziroma krompirjeve žgance.
Običajno bi bilo to dovolj, a družba je hotela poskusiti prekmursko gibanico, ki smo jo potem kot vedno zelo hvalili, čeprav je bil morda celo bolj sladek jabolčni retaš (zavitek), najbolj zanimiva pa je bila sladica šefa kuhinje – biskvit rdeče pese z maskarponejem, vaniljevo kremo in malinovim sorbetom.
Povzetek
Prekmurska kulinarična postojanka, kjer je ob šunkarni, mesnici in trgovini zrasla še odlična gostilna. Ponujajo tako tradicionalne prekmurske okuse kot najboljše kose govedine, predvsem pa svinjine. Porcije so konkretne, cene tradicionalnih jedi tudi precej nizke, najeste se lahko že za kakšnih 20 evrov. Prestižne mesnine pa so nekoliko dražje.
Lokalni vinarji imajo v Kodili svojega zaveznika, v rezervi pa so tudi najboljši štajerci. Cene vin so razmeroma nizke.
Ocena: 4/5
Cena: €€€
Ambient: 4/5
Vinska ponudba: 3/5
Restavracija Kodila
Markišavci 44, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 522 36 06