Foto: Žiga Intihar
Vrhunska kulinarika ni preprosta dejavnost, ki jo ponovno zaženeš, kot bi prižgal luč, opozarja Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu. Pozval je k čim prejšnjemu postopnemu ponovnemu odpiranju dejavnosti, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo, opozoril pa je tudi na nujnost finančne državne pomoči.
Vrhunska kulinarika je na robu sesutja, je v pismu odločevalcem in javnosti zapisal slovenski kuharski mojster Tomaž Kavčič, ki je z Gostilno pri Lojzetu letos prejel Michelinovo zvezdico. “Če dopustimo, da se vrhunska kulinarika sesuje, bo potrebno pri marsičem začeti ponovno s točke, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Generacije vrhunskih kuharjev, natakarjev in sommelierjev lahko izginejo oziroma se porazgubijo po svetu ali se posvetijo drugim dejavnostim,” je opozoril. Izkušnje s ponovnim zagonom po spomladanski popolni zaustavitvi gostinske dejavnosti so sicer sorazmerno pozitivne. “A imam občutek, da tokrat ne bo tako,” je zapisal Kavčič.
Gostinci ne želijo z glavo skozi zid
Kuharski mojster je poudaril, da so na prvem mestu zdravstvo, šolstvo in drugi temeljni sistemi države. V prvi vrsti je vsekakor potrebno nasloviti zdravstveno krizo in spoštovati vladne odloke. “Ne želimo z glavo skozi zid,” je zatrdil in hkrati izrazil upanje, da bo Slovenija, tako kot je med prvimi v regiji tudi v drugem valu sprejela omejevalne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, znova tudi med prvimi, ki bo dejavnosti znova zaganjala. In ko bo čas, Kavčič predlaga postopno odpiranje gostinskih obratov, naprej tistih, ki spoštujejo vse vladne preventivne ukrepe in zmorejo zadostiti najvišjim higienskim in epidemiološkim standardom.
“Predlagam, da v skupino, ki bo oblikovala potrebne standarde in ugotavljala njihovo izpolnjevanje, pristojni vključijo tudi izkušene strokovnjake z našega, gostinskega področja,” je zapisal in predlagal, da bi gostince ločili na tiste, ki lahko zagotovijo pogoje za strežbo v svojih lokalih, na tiste, ki lahko zagotovijo pogoje za postrežbo za s sabo, in na tiste, ki v sedanjih razmerah ne morejo zagotoviti ustreznih standardov. “Gre za pozitivno diskriminacijo, v kateri se ohrani vsaj delček normalnosti in kondicija v dejavnosti, ki postaja eden najpomembnejših motivov za turistični obisk Slovenije,” je ocenil.