Ukrepi se rahljajo in gostje se vračajo v kraje pršuta in terana, kjer je mogoče dobro in ne predrago jesti. To smo pred kratkim storili tudi mi.
Šepulje slovijo predvsem po orjaški pršutarni, ki ima kot ena redkih pri nas certifikat za proizvodnjo izvirnega kraškega pršuta. Simpatična kraška vas pa je znana tudi po prijazni gostilni, domačiji Šajna, ki se lahko, kar je v teh časih zelo pomembno, pohvali z zelo simpatičnim vrtom.
A prostora na njem ni neomejeno, zato je pred obiskom pametno poklicati in se najaviti, sicer se vam lahko zgodi, da boste v soboto ob dveh ali treh odšli z dolgim nosom. Ne bi bili prvi. V času našega obiska se je to zgodilo dobremu ducatu naivnih turistov, ki so želeli na vrtu nekaj pojesti.
Šajna je ena tistih kraških postojank, ki enostavno ponujajo tisto, po kar gostje že desetletja hodijo v te kraje, ob tem pa vendarle dodajo še nekaj svojega. Recimo pozdrav iz kuhinje, ki je bil ob našem obisku solidna telečja pašteta na popečenem kruhu.
A to za odpiranje apetita seveda ni dovolj, nujno je treba pokusiti kraški pršut (10 evrov) iz bližnje pršutarne, ki mu dodajo konkretno porcijo simpatičnih malih oliv. Pršut se lepo prilega k Jazbečevemu penečemu teranu (šest evrov), prav tako kot jelenov karpačo (12 evrov) z borovnicami, parmezanom in preveč rukole.
Porcije pri Šajni so nekoliko manjše kot nekoč, cene pa niso visoke, čeprav na kraške pojedine še vedno hodi finančno dobro podprta publika. Treba pa je tudi reči, da ponudba jedi ni preširoka, kar se zdi vsaj v teh časih pametno. Pri juhah, recimo, so predstavili zmagovalno bogato, gosto in predvsem zelo okusno joto.
Pripravljena je bila z repo, v njej pa so se kopale različne mesnine, od kolobarjev klobas do kosov slanine. Za ljubitelje bolj tipičnih slovenskih juh imajo manj učinkovito govejo juho, ki z rezanci zlahka opravlja svojo osnovno nalogo oziroma predigro.
Kraške gostilne so imele včasih najpomembnejše jedi v drugi, testeninski fazi. Pri Šajni ni tako. Pokusili smo sicer izvrstne žafranove njoke s panceto, preskočili pa precej zasoljene rezance s tartufi, ki maja preprosto niso v pravi sezoni.
Zato pa smo odprli steklenico Care, zanimive zvrsti chardonnayja, vitovske in malvazije, ki jo prideluje bližnja klet Štoka. Konkretno vino letnika 2013 se je ujelo s toplimi predjedmi in koketiralo tudi s težjimi mesninami – morda celo bolje kot za naše omizje vedno nepredvidljivi teran.
Ko govorimo o mesnih glavnih jedeh, je v prvi vrsti treba opaziti bifteke v več pojavnih oblikah. Najdražji je z istrskimi tartufi (25 evrov), najbolj iskan je kraški s pršutom in teranovo omako, mi pa smo se puristično odločili za pečenega na žaru, z nekaj popečene zelenjave in krompirjevimi kroketi oziroma kifeljci.
Za 18 evrov dobite ne prevelik, toda lep in okusen kos, ki se zlahka meri s tistimi iz najboljše mednarodne ponudbe govedine po prestižnejših destinacijah v slovenskih turističnih mestih. Še nekoliko cenejša možnost je goveja tajata z rukolo in parmezanom za 16 evrov, naše omizje pa se je že oziralo za sladicami. Najbolj ponosni so na hruško, kuhano v teranu, in na orehove štruklje, jabolčni zavitek je bil povprečen, panakota z jagodičevjem pa nepretresljiva.
Povzetek
Kraška klasika, ki je tokrat nase opozorila z izvrstno joto, originalnim kraškim pršutom, solidnim divjačinskim karpačem in lepo pečenim biftekom. Za kakih 25, največ 30 evrov se boste dobro najedli.
Vinska karta je celo malce nad našimi togimi pričakovanji. Po eni strani so cene skoraj pol nižje kot v Ljubljani ali na Obali, po drugi strani imajo ob ponudbi na kozarec tudi nekaj res velikih kraških, pa tudi drugih primorskih vin.
Ocena 3,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba 4/5
Ambient 4/5
Domačija Šajna
Šepulje 4, 6210 Sežana
Telefon: 05 764 10 96