Na mestu nekoč izjemno zanimive istrske postojanke Baladur zdaj deluje nepretenciozna gostilna Pirun, ki kani svoje goste tešiti predvsem z istrsko hrano in lokalnim vinom.
Ob zelo prometni in žal kar glasni cesti proti mejnemu prehodu Dragonja so se novi šefi gostilne, ki bo gotovo potrebovala še kakšno manjšo prenovo, posla lotili z jasnim konceptom. Tradicionalne istrske jedi, po kakršne smo običajno potovali v konobe na hrvaški strani meje.
Dobro, za povsem pravoverno kuhinjo bodo morali na kakšno ekskurzijo po okolici, predvsem po istrske mesnine ter kakšno kapljico vina in žganja. Toda na mizah teh podrobnosti niti ni opaziti, medtem ko v ozadju vrtijo domačega Rudija Bučarja in njegove istrske šansone, pa Lidijo Percan in nekaj bolj radoživih, po Dalmaciji dišečih veseljakov.
Startna osnova je v Istri, le da sta pršut in panceta iz Štanjela. Če bi takšno kakovost našli v okolici, bi imeli raje istrski pršut, so nam priznali in obenem zatrdili, da sta sira, ki so ju dali na krožnik, z okoliških kmetij.
Sicer je krožnik hladnih jedi za deset evrov razmeroma pester, ob mladem kozjem in ovčjem siru ter mesninah se smejijo olive, kumarice, sveža redkev in še posebej okusne v kisu vložene bučke. Toliko o mesu in zelenjavi, ki ju spremlja topel, skoraj vroč kruh. Za tiste, ki so jim bližje ribe, ponujajo sardele na šavor (6,5 evra).
Cene so na splošno ena od prednosti istrske gostilne Pirun. Tudi vina Steras, Franca in Vinakoper so iz osnovnih linij ter več kot zmernih cen. Naše omizje se je tokrat (pravilno) odločilo za konkretnejše, za mnoge nenavadno vino Zlati cvet (16 evrov), v katerem so pri Sterasu namešali kar osem avtohtonih istrskih sort vina.
Naj te sorte naštejemo in priznajte, da ne poznate vseh: izolanka, pagadebiti, bela borgonja, beli refošk, istrska belina, momjanski muškat, dolski muškat, pinjola, kanarjola in malvazija. A v kleti, ki jo vodi družina Praprotnik, so dejansko ustvarili zanimivo zvrst, eno najbolj pitnih belih, kar smo jih pokusili na Obali in v Istri.
Med juhami in čorbami so bili tisti dan na voljo jota in bobiči, ki jim moramo, podobno kot izvrstni istrski zvrsti, nameniti stavek več. Tako kot je v vinu osem sort, je bilo v bobičih nešteto sestavin.
Pirunova verzija te lokalne enolončnice zagotovo ni za vegetarijance, v njej so kolobarji klobase, prekajeno meso in celo šunka. Potem seveda fižol, oluščena rumena in bela koruza, korenje in krompir. Za pet evrov dobite porcijo, ki jo boste komaj pojedli in obenem zadovoljno predli. Izjemna jed. A kot rečeno, vegetarijanci boste morali naročiti kaj drugega, spomladi so to divji šparglji, ki jih vmešajo v marsikaj, lahko v fritajo, lahko pa tudi v testenine.
V kuhinji delajo pljukance, njoke in široke rezance, ki jih nato kombinirajo z raznimi omakami, golaži in sezonskimi dodatki, kot so divji šparglji in tartufi.
Če ostanemo v domačih krajih, je seveda nujno treba pokusiti pljukance s kokošjim žgvacetom, okusnim golažem z velikimi kosi perutnine, paradižnikom, čebulo in česnom, ki ga lahko samo priporočamo.
Deset evrov za porcijo, ki zadostuje za dva, če je seveda kdo sploh pripravljen deliti tako okusno jed. Manj so ugajali njoki z divjimi šparglji, ki so bili s pršutom in smetano kar nekoliko pretežki.
Če vam po bobičih in testeninah uspe pojesti še kaj, imajo pri Pirunu stejke, piščanca in ombolo. Natančneje dve vrsti ombola: na žaru ali po istrsko z malvazijo. Naša verzija z žara je bila bolj klasična, vsaj tako smo mislili.
Pa so jo vseeno oplemenitili s pečeno polento z olivami in s pečenimi bučkami. O tem, da sta bila v porciji za 10 evrov kar dva velika kosa svinjine, pa niti ne bomo govorili.
Očitno so na tej poti proti hrvaški meji navajeni na turiste, ki morajo veliko pojesti in tudi zato je bil tudi jabolčni zavitek z rozinami komaj obvladljiv. Smo pa (pre)obilje hrane na koncu vsaj delno omilili s pelinkovcem in travarico iz naših velikih, nekoč družbenih obratov za pijačo.
Povzetek
Istrska gostilna, ki ponuja nekaj biserov domače kuhinje, predvsem izvrstne bobiče, testenine in ombolo. Za zdaj jim manjkajo istrske klobase, domači pršut in kakšna žganica, s katerimi pa je seveda križ. Za kakšnih 20 evrov se boste konkretno najedli, tartufi in stejki pa bodo račun odebelili.
Vinska ponudba ni široka, nasprotno. Imajo le peščico istrskih vinskih etiket, a to se bo s časom, ko bo korono nadomestila svoboda, gotovo spremenilo.
Ocena 3,5/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 2/5
Gostilna Pirun
Grintovec 39, 6274 Šmarje
Telefon: 051 298 920