V zadnjem času smo slišali kar nekaj pohval na račun ponudbe v štrukljarnici na ljubljanski tržnici, kjer lahko vsak dan dobite različno, a kar klasično lokalno slovensko hrano.
Vse naše ocene dostave najdete tukaj
Jasno, na prvem mestu Mojih štrukljev Slovenije so štruklji, ki jih ponujajo v desetinah pojavnih oblik: najbolj poznane skutne, pehtranove, ajdove z orehi in ajdove s skuto ali pa zelenjavne, mesne in špinačne. Lahko so predjed, lahko so glavna jed. V večini primerov so veliki kot recimo kakšna resna prekmurska gibanica, cenovno pa, lahko rečemo, zelo dostopni, od tri do štiri evre za kos.
Za tiste, ki radi eksperimentirate, je še nekaj bolj nenavadnih izpeljank, predvsem sladkih, a jih naše omizje ni povsem preverilo, ker jih je, kot zapisano, preveč (samo čokoladnih je šest vrst, sadni so bili trije, celo veganske imajo).
Seveda so bili pri našem naročilu štruklji v glavni vlogi, konec koncev gre za tradicionalno slovensko jed, a smo pokusili tudi drugi del ponudbe, ki temelji na enolončnicah, in nismo bili razočarani.
Začeli smo z velikansko porcijo jote, ki je bila brez mesa in tudi sicer nič posebnega, veliko okusnejša je bila ne povsem spasirana gosta fižolova juha z ribano kašo, ki ji je tako kot vsem drugim jedem na žlico pripadal svež, a nepretresljiv kruh. Ponudba enolončnic, ki delajo družbo štrukljem, se sicer dnevno nekoliko spreminja, vedno so na voljo klasike, kot sta jota in ričet, občasno pa skuhajo tudi boranijo.
Stročji fižol, paradižnik in konkretni kosi svinjine so se odlično prilegli. Še za las bolj posebna čorba je pisker s tržnice, enolončnica, ki v osnovi predstavlja filozofijo lokala – so na tržnici in kupujejo na tržnici. Krompir, rumeno korenje, rdeče korenje, gobice, piščanec… Enolončnice so enotno po nekaj manj kot pet evrov, porcije so obilne in zadostujejo za nasitno kosilo.
Štrukljem, tako sladkim kot slanim, seveda pripadajo prepražene drobtine, ki jih priložijo v ločeni posodici, da si štrukelj z njimi zabelite sami.
Mi smo se lotili špinačnih s skuto, ki so se izkazali za dokaj nevtralne, najbolj ambiciozni so se zdeli mesni (z mletim mesom), ki so spominjali celo na burek, sploh slovenske izpeljanke te jedi. Konec koncev so tako burek kot pice ali pica role hvaležna podlaga za nalaganje nadevov, ki je svojo popularnost v času ukrepov samo povečala.
Seveda smo kot pravi državljani pokusili tudi najbolj očitno glavno jed, ki jo pod arkadami na tržnici kuhajo ob štrukljih: kuhano klobaso, ki s svojo velikostjo zadostuje vsaj za dve osebi (stane sedem evrov), a če se zraven jedci krepčajo še s štruklji, bo dovolj tudi za štiri. Da ni le gola mesnina, ji priložijo še svež hren in gorčico, ob omenjenem kruhu, seveda.
Končali smo s sladkimi štruklji, ki še posebej kot sladice pomenijo naporni finale. V porciji je samo eden, a je brez dvoma dovolj velik za dve osebi. Ko naročiš tako skutnega z rozinami kot ajdovega z orehi, pa je pretiravanje še toliko bolj očitno.
Cene pri Mojih štrukljih so res več kot ugodne in lokali s takšnimi cenami bi lahko preživeli krizo, ki prihaja, čeprav še aktualna ni odšla. Nasvet za čas dostave, ki je gotovo nekaj posebnega, čeprav se zdi, da ravno lokal pod arkadami lepo deluje: priporočamo manj stiropora in plastike pri embalaži.
Povzetek
Štruklji, slani, sladki, sadni, mesni, zelenjavni in čokoladni, so v velikih porcijah glavno orožje okrepčevalnice pod arkadami na ljubljanski tržnici. Niso slabi, še posebej če jih dobite na krožnik vroče. Celo bolj kot štruklji so naredile vtis simpatične enolončnice in orjaška klobasa.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€
Moji štruklji Slovenije
Adamič-Lundrovo nabrežje 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 059 042 190