V stari gostilni v Kolodvorski ulici se je dogajalo že marsikaj, v zadnjem času pa se trudijo s poudarjeno slovenskimi in obilnimi jedmi.
Vse naše ocene dostave najdete tukaj
Pravzaprav v Starem tišlerju v zadnjem času presenetljivo dobro kuhajo. Pa ne govorimo zgolj o ponudbi dostave, ki v zadnjih mesecih v mnogih slovenskih gostilnah rešuje, kar se rešiti da. Že pred koronakrizo se je dalo v stari gostilni, menda je nastala že leta 1906, vsaj povprečno dobro jesti.
Le upamo lahko, da bodo, ko se odprejo lokali, nadaljevali svojo ponudbo in se počasi oddaljili od časov, ko je eden najbogatejših slovenskih podjetnikov s poker avtomati v Tišlerju zaslužil bogastvo. Drugi so seveda v glavnem izgubljali.
Hrana se je v zadnjem času torej izboljšala, “tišlerji” pa so očitno našli publiko iz okoliških podjetij in tej strategiji prilagodili tako delovni čas kot ponudbo kosil in malic. Juhe, čorbe in predvsem bogate mesne glavne jedi.
Naša ekipa se je naročanja lotila tik pred zaprtjem lokala, v soboto popoldne, kar je verjetno najslabši termin za takšno početje, toda pravi gostinci morajo biti vedno pripravljeni. A se jim je pri juhah kar očitno zalomilo.
Zelenjavna je bila nedoločenega okusa, še najbolj je spominjala na bučno, želela si je biti krepka in gosta, a je bila vodena in verjetno so jo poskušali oživljati tudi z jušnimi dodatki. Veliko bliže pravim okusom je bila goveja juha, ki je prišla na naš naslov sicer preveč mlačna, pa tudi rezance, ki so jo bogatili, bi lahko zamenjali s širšimi, da bi dobili več tega, kar očitno iščejo – slovenskega pridiha namreč.
Če vzamete kosilo, ki stane kakšnih 14 evrov, sta ob juhi in glavni jedi vanj vključeni tudi solata in sladica, vse faze obroka pa je mogoče naročiti tudi posebej. Tako so tisto soboto na naš naslov dostavili precej veliko porcijo bograča (osem evrov), ki je bil vsaj dva razreda pred juhami. Pa ne samo zato, ker je bil še vroč. Vsebina je ustrezala tradicionalnim receptom, le tekočina, ki je povezovala različne kose mesa, krompir in zelenjavo, bi lahko bila za odtenek gostejša.
Še eno prijetno presenečenje je bila svinjska krača, ki so jo ponujali pri kosilu. Če smo še pred tednom dni pri primestni gorenjski konkurenci komajda našli košček mesa, je bila Tišlerjeva krača ne le vroča in vrhunsko pečena, ampak tudi orjaška. Vprašanje je, ali ena oseba lahko pomalica takšno količino mesa. Naj poenostavimo: za dve ali tri lačne in krepke osebe.
Le nekaj manj umirjenih količin je bila krvavica, ki so ji podobno kot krači pristavili še veliko porcijo zelja in krompirja. Res veliko solidne hrane za znosnih devet evrov. Brezkrvna generična mešana solata, ki je pripadala kosilu, sicer ni bila niti približno na ravni mesnih jedi, so se pa na koncu presenetljivo izkazali s povsem običajnim biskvitom s sadjem in sirovimi štruklji, ki jih polijejo z borovnicami.
Naj ob pohvalah predvsem za glavne jedi okaramo sistem, ki Staremu Tišlerju zapoveduje pretirano plastično dostavno posodo in pribor. V zadnjem času je več kot dovolj bolj ekoloških alternativ, pa tudi na oko plastične posode niso ravno lepe.
Povzetek
Stara ljubljanska gostilna, ki je šla skozi mnogo obdobij, od fliperjev, videoiger in poker salona do beznice, se je v zadnjem času usmerila v solidno slovensko kuhinjo, ki jo ponujajo v enostavni in ne nujno lahki obliki: bograč, krvavice, pečenice, zrezki, krače in celo vampi. Cene so zmerne.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€
Gostilna Stari tišler
Kolodvorska ulica 8, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 430 33 70