Prenovljeni ljubljanski hotel z restavracijo oziroma pivnico si je slavo pridobil predvsem s svojimi poudarjenimi cenami, v našem primeru pa tudi z zgledno pripravljenimi jedmi.
Ko smo pred časom pisali, da je Ljubljana dobila hotel z lokalom, kjer prodajajo kranjske klobase po 22 evrov, so se razburili bralci pa tudi lastniki hotela. Prvi, ker se jim je zdelo neverjetno, da lahko sestavino, ki jo dobijo za kakšna dva evra, prodajajo tako drago; drugi pa so poudarjali, da gre za kranjsko klobaso za dve osebi in da to konec koncev ni drago. Pa seveda je. V Italiji, Španiji in Franciji so takšne jedi nekajkrat cenejše, je pa res, da lokale največkrat vodijo njihovi lastniki, ne pa honorarna najeta delovna sila, ki šefom omogoča, da počivajo na eksotičnih lokacijah.
Jedilnica Zlate ladjice je nekoliko asketska, morda tudi zato, ker se predstavljajo ne le kot restavracija, temveč tudi kot pivnica. Jedilni list je brez razloga na velikih lakastih prospektih, z nepotrebnimi fotografijami, ki spominjajo na ceneno ponudbo v albanskih kioskih s hitro prehrano. Po drugi strani pa niso natisnili vinske karte, kar je za tako prestižen hotel, ki gosti restavracijo, pravzaprav katastrofa. In vsa čast natakarju, ki je vina po vrsti recitiral, a kaj, ko tudi njemu ni uspelo predvideti vseh cen.
Začeli smo z Medotovo penino brut 48, ki stane konkretnih osem evrov za kozarec, nadaljevali smo s steklenicama Benedetičevega chardonnayja za 28 in Kupljenovega sauvignona za 35 evrov. Ja, vina iz sicer precej dobro založenega hladilnika niso poceni. Je pa treba reči, da so bile naštete kapljice na zavidljivi ravni predvsem zaradi našega vztrajanja, da nam povedo še kaj več kot: “Imamo Simčiča.”
Zlata ladjica morda beži iz ustavljenih okvirov hotelske restavracije in je na trenutke celo bližja “burger ponudbi”, si pa z malce domišljije lahko ustvarite povsem logičen scenosled jedi, ki bi šel tako v klasične gostilne kot restavracije. Pri prigrizkih imajo narezek Iz gozdov in pašnikov, kot mu pravijo, na katerem prevladujejo Šemrovove mesnine iz jelena, medveda, divjega in domačega prašiča. Ploščo, ki stane 24 evrov in naj nasiti dve osebi, podprejo z okisano zelenjavo in domačim kruhom.
Ob visoki ceni je treba priznati, da je porcija obilna, predvsem pa so salame natančno zbrane. Konec koncev v Ljubljani ne morete kar tako najti medvedovih dobrot. Med predjedmi smo preskočili premajhen tatarski biftek (28 evrov) in kranjsko klobaso (22 evrov), ki smo ju poznali od prej, in se lotili Alpskega bisera: kombinacije zanimive, okusne, tudi malce nasitne šarenke v različnih pojavnih oblikah – toplo in hladno dimljena – z izjemno zeliščno skuto (24 evrov).
Kot pozdrav ponudijo maslo s solnim cvetom in tri vrste kruha, ki se lepo rimajo na naslednje jedi, tudi na fižolovko, menda iz štirih vrst fižola, ki je bolj podobna krepki zelenjavni mineštri. Tople predjedi, ob fižolovki še recimo izvrsten radič s krompirjem, slanino in poširanim jajcem ter pirine testenine z zelenjavo in pinjolami, so vse po vrsti obilne pa tudi najcenejše na jedilnem listu. Ocvrta piščančja bedrca, denimo, dobite za 13 evrov.
Spet dražje so glavne jedi (Jedi za družbo), kjer si je naš kvartet malce preračunljivo vzel kar krškopoljskega prašička, ki ga za 26 evrov pripravijo za dve osebi. Klasična, a zelo okusna pečenka s pečenim krompirčkom in zelenjavo lahko poteši še tako zahtevnega jedca, še za odtenek bolj všečna pa je bila velika jagenjčkova krača na krompirjevi kremi.
Pri večini jedi priporočajo piva s pivske karte, pri sladicah pa seveda ne. Med sicer ne preveč široko ponudbo smo se odločili za prijazne Moje miške majcene, sladico na Šifrerjevo besedilo tvorijo razmeroma velike ocvrte kroglice jogurtovega testa z dvema čežanama. Na drugi strani so bili simpatični mali češpljevi cmoki s sladoledom kisle smetane, medom in pinjolami.
Povzetek
Restavracija ali pivnica v natančno oblikovanem hotelu ponuja predvsem predelane, a obilne slovenske tradicionalne jedi. V malce hladnem prostoru, ki bi pozimi pri vhodu nujno potreboval kak vetrolov, blestijo predvsem zelo dobro izbrane mesnine konkretnih cen.
Vinske karte sicer nimajo zapisane, kar otežuje naročanje, so pa v hladilniku predvsem vina Marjana Simčiča, nekaj je Verusa in Kupljena, na svojem mestu je Benedetič, v ozadju pa smo opazili tudi nekaj šampanjcev. Po drugi strani pa je mogoče prebrati karto (predvsem) kraft piv.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Restavracija & pivnica Zlata ladjica
Jurčičev trg 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 421 11 11