Kulinarične zgodbe, ki jih pišejo naši ljudje na italijanski strani Krasa in Brd, mnogi že dobro poznajo. Najboljšim, tudi Devetaku in Sirku, se je priključil tudi bistro Dom.
Briškovska jama, po italijansko tudi Grotta Gigante, je najbolj znana kraška jama na italijanski strani meje. Znana je po tem, da ima menda največjo dvorano na svetu in čeprav je jama v celoti neprimerno manj obsežna kot kraške jame na naši strani meje, so mere te dvorane res impresivne: 107 metrov višine, 130 metrov dolžine in 65 metrov širine.
Briškovska jama je od leta 1995 v Guinnessovi knjigi rekordov, a vas Briščiki ima v zadnjem času še eno zanimivost: ob vhodu v jamo so odprli gostilno oziroma bistro Dom, ki ga vodijo mladeniči, neposredno vključeni v delovanje zdaj že kar legendarnega bara Vatta v samem centru Opčin.
Na eni strani Doma strežejo enostavnejšo hrano, postavljene so klopi za večje skupine, jasno, mislili so predvsem na obiskovalce jame, na mlajše občane, ki si želijo burgerje in pice. Na drugi strani velike stavbe pa za večerjo ponujajo jedi natančno izbranih sestavin, ki so doma v glavnem na Krasu, v Furlaniji ali vsaj v bližnji Sloveniji.
Imajo tudi, in to je treba poudariti, eno najbolj zanimivih vinskih kart v teh krajih. Po drugi strani smo v slovenskih gostilnah v Italiji, kot sta Devetak in Subida, že navajeni, da imajo izjemne vinske karte in nizke cene. Torej ravno obratno kot pri nas. A to je že druga zgodba.
Kot smo omenili, v Domu stavijo na lokalne proizvajalce in pridelovalce, in če je balzamični kis iz Italije, sta olji Mate iz Hrvaške ter Sveti Kancijan iz Slovenske Istre. Medtem imajo med kakšnimi sto ali več penečimi vini ob franciacortah, proseccih, cremantih in naših peninah tudi natanko 52 šampanjcev.
Žrtev našega kvarteta je postal Influence brut iz kleti Minière F&R severno od Reimsa, ki za 80 evrov ponuja največ pinota meunierja ter nekaj manj modrega pinota in chardonnaya. Solidno vino je izbral hišni sommelier, ki je bil prepričan, da je to najboljši šampanjec pod 100 evri v njihovi kleti. V kleti, v kateri je recimo več vin iz Slovenije kot v večini slovenskih gostiln. Jasno, če si za aperitiv želite kaj drugega, namešajo vrsto koktajlov, denimo kakšen negroni ali espresso martini, bistveno pa je, da začne počasi, tam okoli 19. ure na mizo prihajati hrana.
Pri hladnih predjedeh pravzaprav nič ne komplicirajo, najraje ponudijo mešanico kraških mesnin. Na svojem mestu so pršut, mortadela, panceta, salama in kisle zelenjavice, ki lahko sodelujejo s četo različno staranih Zidaričevih in Antoničevih sirov ter raznimi marmeladami. Za bolj umirjene jedce je brancinov karpačo, tega opremijo s pestom, koromačem in lubenico, mogoče pa je dobiti tudi D’Osvaldov briški pršut in goveji tatarski, morda najbolj zanimivo hladno predjed, s holandsko omako, redkvijo in solato.
Razmeroma nasitne in poceni so bile hladne uvodne jedi, podobno je bilo s toplimi predjedmi, ki smo jih pospremili s steklenico lokalne Kantejeve vitovske iz leta 2015 (43 evrov). Natakar je napovedoval eno najboljših vin iz Kantejeve kraške kleti in bolj ali manj smo se strinjali, čeprav je svoje povedal oziroma dokazal tudi francoski biser, chenin blanc Seraphine iz loarske kleti La Franchaie (65 evrov).
Obe beli kapljici sta se brez težav spoprijateljili z domiselnimi krožniki, denimo nepozabnimi njoki s pečeno papriko, žajbljem in lešniki, pa ravioli z zajčkom, cikorijo in sirom, pa ogromno porcijo parmigiane in res krepko skledo z jajcem, tartufi in krompirjevim pirejem. Kot rečeno – predjedi so krepke, že skoraj težke, bogatih, domačih okusov, in bodo mnogim zadostovale že same po sebi.
A mi smo šli naprej. V fazo, ko je bolje naročiti kakšno bogato rdeče vino iz Piemonta ali Toskane, konec koncev smo v Italiji, v bistroju, kjer denimo barbaresco Gaja iz leta 2001 stane okoli 200 evrov. Na srečo imajo na voljo tudi cenejše kraške rešitve, tudi “naš” preurejen Renčelov teran, ki ga je mogoče dobiti za 30 evrov.
Sledil je namreč več kot kilogram težek kos zorjene in sijajno pečene govedine s kostjo, ki smo si ga z lahkoto razdelili štirje in zanj plačali za naše kraje nepojmljivih 15 evrov na osebo. Račun nato le malce dvignejo sladka omaka suhih sliv, mlado zelje v solati in (spet) komaj obvladljiva porcija krompirjevega pireja za 17 oseb.
Še sladice? Glede na to, da smo v eni najbolj zanimivih vinskih postojank v Furlaniji, smo se seveda odločili za sladko vino in, zanimivo, dobili hrvaško oziroma istrsko sladko vino Tasel 2013 iz kleti Clai.
Sušen rumeni muškat se je sestal z variacijo millefoglie, torej italijanske kremšnite, in čokoladnim ganachem s kokosom, nato pa je Capovilla s svojim žganjem iz vezuvskih marelic in trentinskih višenj poskušal umiriti (pre)polne želodce.
Povzetek
Nova slovenska zvezda v italijanskem zamejstvu ponuja izvrstno pripravljeno hrano solidnih, predvsem pa lokalnih sestavin. Cene so nižje kot pri nas: testenine so nekaj nad deset evri, hladne predjedi nekaj pod deset evri, pri mesninah in ribah poskušajo ostati pod 20 evri na osebo – skratka 20 ali 30 odstotkov manj kot v podobnih lokalih pri nas. Jedi niso majhne in, kot rečeno, vse po vrsti so okusne.
Vinska karta je izjemna, pravzaprav je lažje reči, česa nimajo. Morda manjkajo samo najdražja vina sveta, ta pa tako in tako niso v skladu s filozofijo te simpatične gostilne na Krasu.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 5/5
Ambient: 4/5
Dom Bistro
Borgo Grotta Gigante 87, 34010 Sgonico (Zgonik), Italija
Telefon: +39 040 327330