Lalu je bistro, ki rahlo beži od opisa podobnih lokalov pri nas. Če drugega ne, nočejo biti približek španskih tapas barov. Lahko bi rekli, da je Lalu bistro z delno poudarjeno avtorsko kuhinjo.
Kot smo ob odprtju vseh velikih trgovinskih centrov predvideli, se je staro mestno jedro v Celju povsem izgubilo. V tretjem največjem slovenskem mestu po deseti uri zvečer, celo v petek, ne morete ničesar popiti in pojesti. Ko smo se z večerje odpravili proti hotelu Evropa, smo v vročem večeru opazili, da so vsi lokali zaprti in celo natakar iz hotela nam je z vhoda glasno zaklical: “V Celju po deseti ni odprto nič.” Dopoldne v Tušu, popoldne v Sparu, zvečer pa spat.
Naš kvartet je bil kakšne tri ure pred zaprtjem vseh lokalov v Laluju, novem bistroju Marka Pavčnika, za mnoge najboljšega kuharja v tem delu Štajerske. Pavčnik, ki se je proslavil predvsem z restavracijo na gradu Tabor v Laškem, se je odločil za postojanko v središču zaspanega mesta, ki naj z enostavnejšo hrano zadovolji predvsem goste, kakršne v drugih mestih zabavajo kozarci vina in tapasi. A beseda tapas je pri Pavčnikovih vseeno sinonim za bogatejše grižljaje kot recimo v Španiji ali Italiji, zato ne pričakujte zgolj sira, pršuta in oliv. Nasprotno. Mestoma je Lalu že kar avtorska restavracija, ki noče biti konkurenca bližnjemu Staremu piskru, bi pa lahko dodatno oživila s trgovskimi centri okuženo mesto.
Mimogrede, Pavčnik je pred leti že imel bistro. Takrat v bližini igralnice Faraon, a se je vse skupaj hitro zaprlo. Zdajšnja lokacija pa tudi ponudba se zdita stabilnejši. Cene so za naše kraje zmerne in jedi toliko učinkovite, da bi se morali za kakih 20 evrov okrepčati, za 30 pa do sitega najesti. Goveji steak je recimo 17 evrov, porcija izvrstne Cigojeve domače salame pa šest evrov. Ugodno, ni kaj.
Začeli smo s kapljico Roedererjevega šampanjca, ki ga odprejo tudi na kozarec, kar nas je seveda takoj razveselilo, zraven so kot pozdrav postregli mladi kremni sir z redkvicami, ocvrto čebulo in drobnjakom.
Deset evrov ali manj stanejo prve, hladne predjedi, recimo postrv z majonezo z vasabijem ter telečji tatarski biftek prav tako z vasabijem, svežimi šampinjoni in panko drobtinami. V isti kategoriji je še sir stracciatella z jajčevci, pistacijevim pestom in jagodami ter omenjena slastna Cigojeva salama, ki ji ne dodajo ničesar (in tudi ni treba), razen kruha seveda. Prve jedi niso bile obilne, recepti pa, razen pri salami, razmeroma komplicirani. A jasno je, kdo je Marko Pavčnik, in jasno je, kakšno kuhinjo ljubi.
V Laluju imajo solidno ponudbo vin na kozarec. Od šampanjca do prosecca, od Gašperja do Dara sonca, od Frešerja, Gaubeja in Kupljena do redkih primorcev. Naša ekipa se je v drugem krogu predjedi srečala z Grossovim mariborčanom, gre za maribor blanc, zvrst laškega in renskega rizlinga ter sauvignona.
Vino v Haloze preseljenega Avstrijca za 25 evrov je s svojimi sedmimi kozarci podprlo obe različici soparjenih štručk, z ocvrtim lososom in s pečeno svinjsko potrebušino. V obeh primerih po azijsko eksperimentirajo s kimčijem, pri prašičku bogato pomaga rdeča čebula, pri lososu sezam, kumare in jajčevci.
Mimogrede, slastni bao buns, kot se s tujko reče tem štručkam, bi bili še odtenek boljši, če se ne bi v ozadju neutrudno pojavljala in ponavljala Celine Dion ter motila našo skoraj rokersko družbo, a to je že druga zgodba.
Za glavne jedi smo si pripravili drugo vinsko družbo. Z učinkovitim laškim rizlingom Frešerja iz Ritoznoja se je srečala hišna specialiteta, cel pečen piščanec, polnjen z gosjimi jetri, jurčki in tartufi ter serijo prilog, med katerimi blesti predvsem pečen “harmonika krompir”.
Teletina in govedina sta se medtem srečali s Kupljenovim merlotom skywalker. Treba je reči, da je blestel, in škoda bi bilo, če bi po poslih, ki so jih sklenili v Jeruzalemu, izginil iz gostiln. Tokrat se je res dobro ujel z avstralsko govedino pa tudi s telečjim spider steakom, opremljenim s šopki stročjega fižola v panceti in s pirejem s tartufato. Obilno in manj komplicirano kot pri začetnih jedeh.
Kaj pa sladice? V kleti Pra-vino so donegovali eleganten in ravno prav sladek rumeni muškat, kot da bi imeli v mislih Pavčnikove sladice. Vzeli smo vse tri: creme brulee s tonko in ribezovim sladoledom, čokoladni gozdiček s smetano, čokoladnim moussom in aktualnim jagodičevjem ter predelano torto pavlova, ki ji je ob jagodičevju delal družbo malinov sorbet. Je lahko še bolje? Mogoče, če imate na mizi viljamovko iz destilarne Zima, v avtu pa voznika.
Povzetek
Bistro z avtorsko obarvanimi recepti, ki se v določenih delih poenostavijo. Predjedi so bolj zapletene, glavne jedi manj. V glavni vlogi so Cigojeve mesnine, polnjen piščanec in prestižna govedina, cene pa niso previsoke.
Vinska karta je solidna, poseben oddelek pa imajo vina na kozarec. Največ je seveda štajerske in primorske kapljice, je pa najti tudi nekaj razkošnejših steklenic iz Bordeauxa in Šampanje.
Ocena: 4/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 3/5
Bistro Lalu
Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje
Telefon: 03 777 5 777