Kakšnih pet minut od Fernetičev leži med grički kraške planote vasica Zagradec, po italijansko Sagrado, kjer kraljuje velika kmetija Miličevih, ki se konec tedna prelevi v slikovito gostilno.
Klena kraška kmetija gosti jedce predvsem konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, a čeprav se na prvi pogled morda ne zdi, se ne dajte zavesti in raje najprej pokličite. Pri Miliču so namreč kronično razprodani. Naj kar povemo: zaradi zmernih cen in kakovosti domače oziroma hišne ponudbe.
Domača tržnica ob vhodu
Če je v velikih in po domače urejenih jedilnicah veliko prostora za zabavo, vino ter mesnine in če so to prostori, kjer kljub italijanskemu hišnemu naslovu vrtijo predvsem slovensko glasbo, pa tudi Plavi orkestar in Bijelo Dugme (kadar pri točilnem pultu ni harmonikarja, ki igra predvsem viže Lojzeta Slaka), je v hladilnikih in na mizah pred vhodom na voljo vse, kar želite kupiti za domov, od zelenjave in različnih solat do medu in marmelade, od kisa do bezgovega soka, od sosedovega piva do pršuta in pancete ali svinjske masti in ocvirkov. Imajo tudi sir in jajca ter, jasno, svoje vino.
Vina z njihovo etiketo so med najboljšimi na italijanskem delu Krasa. A na srečo nimajo prav visoke cene, če jih pijete pri mizi, se cena za kozarec giblje okoli dveh evrov. Še nekaj, preden opišemo gostilniško delovanje: pri Miliču govorijo in strežejo po slovensko, kar naše jedce gotovo še posebej motivira pri obisku. No ja, da ne bomo pretiravali, življu iz bližnjih italijanskih mest in krajev strežejo seveda tudi v uradnem jeziku.
Ocvirkov kruh in penina
Vse, kar na kmetiji pridelajo – nimajo še svojega oljčnega olja in piva, a pride v kratkem, nam je zagotovila mlada naslednica posestva – je tudi na mizi. To je dobra vest za gosta in slaba za krave ter predvsem prašičke sorte mangalica. Tako smo v domači jedilnici tudi začeli: hlebec bogatega ocvirkovega kruha, ki si ga gost nareže sam, se je srečal s kuhano šunko in vratovino. Zraven popečejo velike kolobarje debele klobase, nekaj je že kar sladke pancete, preveč rukole in nekaj korenja. Da bi bila mera polna, so dostavili še goveji karpačo.
Nekaj kapljic oljčnega olja snožak, ki ga pridelujejo na kmetiji Zahar v Dolini pri Trstu, gre zraven in seveda v začetnem delu tudi kozarček hišnega suhega penečega terana glavica, kar naj bi bilo staro ime za vas Zagradec (Sagrado). Kozarec izvrstne penine je kakšna dva evra. Narezek, ki nasiti kakšne tri osebe, pa okoli deset evrov, da, na naši strani meje se za tak denar ne boste tako silno najedli. In ne gre pozabiti, da gre za meso domače mangalice, ne za nekakšno uvoženo robo.
Pikantna svinjina
Naši prašički, je bila ponosna mlada gospodinja, ki je imela izmeno do šestih, potem jo je zamenjala njena starejša sorodnica. Nato je začela razkrivati tople predjedi. Pred gostom je sicer jedilni list, ki usmerja ponudbo, a kot se pohvalijo domači, je vsak dan malo drugače, ker so pač na kmetiji, kjer je vse sveže. Morda je treba omeniti, da joto pripravljajo z zeljem in fižolom, za mesojede pa narežejo noter nekaj debelih kosov svinjske hrenovke, prav tako izdelane na kmetiji.
Za podlago naj bo domača malvazija letnika 2020, ki jo je krepko presegla vitovska istega letnika. Mimogrede, na mizi je ves čas pet steklenic njihovega vina. Pokušajte, kolikor hočete, računali bodo približno, so povedali in prinesli rahlo pikantne velike njoke s svinjskimi rebrci. Izvrstna kombinacija.
Testenine, ki tvorijo večji del toplih predjedi, so povezane z italijansko in slovensko tradicijo, pa naj gre za domače krompirjeve njoke, kruhove cmoke ali rezance, ki jih kombinirajo z mesnimi kroglicami, omako s koromačem in bučnimi semeni, maslom in žajbljem, dimljenim sirom iz Karnije ali s pečenkino omako. Lahko pa naredijo tudi rulado s sirom in špinačo ter ričet s korenjem in koromačem.
Klobase in kotleti
Ko se v finalu lotite izvrstne macerirane malvazije z imenom lune, morate seveda pokusiti tudi glavne jedi. Za vegetarijance imajo zgolj frtaljo z zelišči, ponudba domačije pri mesnih jedeh pa je res bogata. Klobase, kotleti, jetra, pečenke, goveja taljata in celo čevapčiči ter pleskavice. Če vprašate naše omizje, svetujemo klobase in svinjske kotlete. V našem primeru je šlo za res velik kos, ki ga znajo pripraviti, ravno prav speči. Naj samo omenimo, da s prilogami ne pretiravajo, zato si je pametno privoščiti kakšno bogato solato ob vseh mesninah.
Podobno kot sacher torto, ki je v teh krajih pravzaprav dediščina nekdanje avstrijske države. Torta ni presuha, pa tudi presladka ne. Čeprav mnogi obiskovalci prisegajo na jabolčni zavitek. Za konec je mogoče spiti tudi serijo domačih žganic, a jih priporočamo le tistim, ki ne vozijo ali pa spijo pri Miliču. V rustikalni domači kraški hiši je mogoče tudi spati. Če citiramo mlado gostiteljico: “Pri nas ni nikoli dolgčas.”
Agriturismo Milič Zagrski
Sagrado (Zagradec) 2, 34010 Sgonico (Zgonik), Italija
Telefon: 0039040 229289
Ponudba hrane
Pripravljajo domače jedi, skoraj izključno pridelane na kmetiji. Ker imajo mangalice in krave, imajo pršut, šunko, pancete, ocvirke, karpače. Jasno pa tudi vse pečene mesnine, lepo zalogo testenin, joto, torte in zavitke.
Vina
Imajo predvsem svoja vina iz lastnih vinogradov, vitovsko, malvazijo in teran.
Cena
Pripravite kakšnih 15–20 evrov za osebo. Utegne pa račun dvigniti nakup domačih pridelkov, ki kar kličejo, da prispejo v vaš hladilnik. So pa tudi cene medu, marmelad, vina, ocvirkov in zelenjave zelo sprejemljive.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.