Na Manziolijevem trgu v središču stare Izole je slikovita, ne predraga, enostavna ribja oziroma morska gostilna, betula, ki s svojo ponudbo že nekaj časa opozarja nase.
Manziolijev trg v starem delu Izole je eden najlepših na naši Obali. V zadnjih letih se je na slovenski zemljevid zapisal tudi po organizaciji številnih kulinaričnih in vinskih prireditev, domačini v Izoli pa ga poznajo predvsem po izvrstni vinoteki Zaro, ki poleg svojih vin lahko ponudi še marsikatero drugo primorsko kapljico. Na drugi strani trga se skoraj sramežljivo skriva Bujol, gostilna, ki jo je naš kvartet obiskal za kosilo na eno od sončnih nedelj.
Paprike z inčuni in sardele na šavor
“Kartic ne sprejemamo,” nas je hitro obvestila spretna natakarica, potem ko je v skoraj razprodani jedilnici našla malce preozko mizo za naša krepka telesa. Zanimivo, v jedilnici, ki se je počasi praznila, bolj ko se je ura bliža drugi, praktično ni vonja po ribah, kar gotovo pomeni, da imajo idealen prezračevalni sistem, napo, ki bi jim jo lahko zavidala marsikatera sodobnejša in dražja restavracija na Obali, v Mariboru ali v Ljubljani.
Na jedilnem listu je marsikaj, kar bi si utrujeni popotnik zaželel, pri hladnih jedeh bakalar, sardele, sardoni, hobotnica, ribji namaz…, a nas je gostiteljica opozorila, da v skladu s hišno filozofijo svežih sestavin marsičesa izmed navedenega na jedilnem listu nimajo, da pa lahko marsikaj, kar ni napisano, dodajo.
Recimo, precej pikantne male paprike, polnjene z inčuni. Vseeno smo dobili še nekaj skoraj sladkega bakalarja, ob polenovki pa se seveda prileže tudi majhna porcija hobotnice v solati. Hobotnica ni tako okisana, kot se to navadno dogaja v podobnih lokalih, več kisa je bilo seveda pri sardelicah na šavor. Porcije niso bile velike, okusi simpatični, recepti pa enostavni in učinkoviti.
Istrski bobiči in Bordonova malvazija
Menda je tipične izolske recepte razvila pred desetletji že mati aktualnega lastnika, Elizabeta Pušpan. A je poleg njenih tradicionalnih receptov, ki so jih pred desetletjem in več prenesli v betulo na Manziolijev trg, vsaj tako pomemben podatek, da je na mizi le tisto, kar je sveže.
Ob našem obisku smo po svežem ribjem začetku nadaljevali z obema juhama. Redko ribjo, ki jo obogatijo s konkretnimi koščki rib in s korenjem, ter res gostimi istrskimi bobiči, v katerih je bilo začuda celo več fižola kot koruze.
Prišel je trenutek za kozarec vina. Ob nedeljah naš kvartet ne pije veliko, a kozarcu pitne Bordonove malvazije se nam ni uspelo upreti. Na vinski karti imajo Pušpanovi sicer kar dva ducata zanimivih, predvsem naravnih istrskih vin, ki so podobno kot jedi cenovno veliko ugodnejša kot drugje na Obali.
Metuljčki in sipin golaž
Tople predjedi in glavne jedi so kar malce pomešane po drugem delu jedilnega lista, a je treba priznati, da je težko ločiti med nasitnimi in manj nasitnimi jedmi v večini jadranskega ulova. Kategorije: ribje jedi, mehkužci, školjke, raki, jedi na žlico, pašte in priloge, ponujajo vse in še več, a kot smo omenili, pri Bujolu ni vsega. Predvsem ni vedno vseh dragih rib, kot so listi, brancini, rombi ali kovači (ki stanejo, mimogrede, res zmernih 13 evrov za porcijo).
Na našo nedeljo je bil na voljo izjemno natančno pripravljen tun na žaru. Ob veliki porciji tuna smo se poveselili sipe v golažu s polento – škoda, da ni bilo na voljo sipic, ki so v takšni kombinaciji veliko učinkovitejše. So bili pa na voljo veliki domači lignji na žaru z blitvo in krompirjem. Med tipičnimi in dostopnimi jedi so sardele “metuljček”, gre za očiščeno, razdeljeno in ocvrto ribo, ki je lahko predjed, prigrizek k malvaziji ali – kot v našem primeru – krepka glavna jed s konkretno prilogo.
Jabolčna rezina in čokoladna torta
Pri sladicah so pri Bujolu manj domiselni kot pri ponudbi morskih jedi. Na jedilniku lahko preberete zgolj “dnevna sladica 1” in “dnevna sladica 2”. Kar seveda ne pove veliko. Na srečo se je v naše ugibanje vmešala natakarica in pojasnila, da smo pravzaprav prišli na dan, ko so pripravili kar tri sladice: rahlo poseben zelo sladek domači munchmallow, neobičajno jabolčno rezino in neobvladljivo veliko čokoladno torto. Jasno, lotili smo se vseh treh, a spričo predhodnih jedi nismo prišli povsem do konca.
Mimogrede, za tiste, ki jim ribe, pa čeprav v enostavnih oblikah, kot jih ponuja Bujol, še vedno pomenijo oviro, je treba reči, da imajo na enem najlepšem trgov pri nas tudi nekaj hladnih mesnin, s pršutom v glavni vlogi, sire, ob juhah pa tudi testenine z zelenjavo.
Gostilna Bujol
Verdijeva 10, 6310 Izola
Telefon: 041 799 490
Ponudba
V eni cenejših ribjih gostiln na Obali pripravljajo predvsem ribje jedi in na mizo postavljajo svežo ponudbo, zato včasih jedilni list ne pričara dejanskega stanja rib, rakov in školjk. Ob sardelah in sardonih je mogoče dobiti sipe in lignje, pa tudi večje ribe. Če ne marate morskega življa, ste v podrejenem položaju, a hladne mesnine, siri in istrski bobiči so vedno na programu.
Vina
Imajo predvsem istrska vina, a bolj kot pokrajina jih zanima naraven izvor vina. Jasno, malvazije in refoški so vedno na voljo.
Cena
Pripravite 20 do 25 evrov. Se pa cena gotovo dvigne, če se odločite za kakšne večje in dražje ribe.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.