Nasproti največjega trgovskega središča v Sloveniji se med majhnimi mestnimi in primestnimi hišami sramežljivo skriva ena redkih domačih gostiln, ki so ostale v našem glavnem mestu.
Pravijo, da je bilo zlato obdobje gostilne Pri Stričku v petdesetih letih, ko so na malico hodili delavci, ki so čez cesto gradili Javna skladišča. V devetdesetih letih je glavno mesto podarilo Javna skladišča spretnim poslovnežem, nastal je BTC, ki ima med drugim veliko svoje kulinarične ponudbe, a niti ene gostilne, ki bi bila podobna Stričku. Tudi zato je v hiši čez cesto težko dobiti prosto mizo, še zlasti ob toplih dnevih na terasi.
Regrat s krompirjem, jajcem in ocvirki
Čeprav je publika pri Stričku podobna tisti, ki hodi na rob mesta k prestižnemu Kovaču ali se masti dve križišči prej, pri modernem Cubu, Pri stričku niso nikoli posebej komplicirali s svojo ponudbo. Na dnevnem redu lahko dobite jedi, ki so v stalni ponudbi, ali pa tiste, ki so zapisane na tabli pred hišo. Predvsem slednje se rimajo z letnimi časi in ponudbo na tržnici ali pri mesarju.
Sredi aprila so imeli zapisano hobotnico v solati s šparglji, goveji jezik s sirom, pečeno šunko v testu, ki je napovedovala velikonočno pojedino, čemaževe polpete, ajdovo kašo z zelenjavo, čemaževo juho, pa tudi nekaj klasike, kamor sodijo pasulj z mesom, ričet, vampi, zajčja obara z ajdovimi žganci, pražena telečja jetrca in še nekaj težjih mesnin s klasičnimi prilogami in celo za mnoge preveč neobičajen telečji priželjc … Drugače povedano, prihajali so šparglji, ki jih pripravijo na nekaj različnih načinov, počasi se je poslavljal regrat, ki ga ponudijo s toplim krompirjem, jajcem in seveda obveznimi ocvirki.
Šunka, žolca, klobasa, jezik …
Podobno kot v večini gostiln v okolici se na parkirnih prostorih ob gostilni in v sosednjih ulicah gnetejo predvsem vrhunske znamke. Besede so tekle o bližnjih volitvah in večina, zdelo se je tako, si je želela eksperimentov v politiki, v kuhinji in na mizi pa tega pri Stričku ne počnejo. Sicer pa, kako naj eksperimentirajo z izvrstno domačo klobaso. Nič, povezali so jo z zelo mesnato zaseko ter vedno koristnim hrenom in feferoni.
Na začetku imajo tudi žolco in domačo šunko, a povsem razumljivo je, da v Novih Jaršah pokusite goveji jezik z naribanim slanim sirom, kisom, oljem in belo čebulo. Še nekaj več možnosti je pri juhah oziroma različnih čorbah. Pomlad, ko je seveda čas za čemaž, je prinesla na mizo malce posebno čemaževo juho, ki jo v nasprotju z značilnimi kremastimi in gostimi juhami pripravijo kot redko mineštro s korenjem in krompirjem.
Goveja juha, podpis vsake domače gostilne, je še bolj bogata. Ob tradicionalno pripravljenem tekočem delu, ki ne potrebuje ne soli ne popra, v sodelovanje povabijo tako zdrobove cmoke kot rezance, da o korenju sploh ne govorimo.
Ob pravem času za enolončnice
Ko govorimo o razmeroma bogatih juhah, je seveda treba povedati, da tekmujejo z enolončnicami, ki jih v gostilni rado tudi zmanjka, še posebno za tiste, ki v gostilno, ki je odprta zgolj do šestih popoldne, pridejo ob pol štirih. Pasulj z mesom ali brez, ričet z mesom ali brez, golaž in, tudi to smo pokusili, sijajna telečja obara s klasičnimi ajdovimi žganci, po kateri normalen človek ne potrebuje nujno glavne jedi. Morda je treba reči tudi to, da je gostilna Pri Stričku ena redkih postojank v ljubljanski kotlini, ki si gostom še dovoli ponuditi filane paprike.
Še nekaj. Vinska karta je iz različnih razlogov majhna, skoraj nepopolna. Predstavljamo si lahko, da gostje ob teh za gostinstvo ranih urah ne želijo boljših vin, a za prvo silo so na svojem mestu predvsem klasična belokranjska in kraška vina, pa tudi vipavskega Saksidovega smo opazili v vitrini.
Meso in domač ajvar
Ker ste ob takšnih urah še v službi, ob sobotah in nedeljah pa so Pri Stričku zaprti, morate pokusiti vsaj njihov bezgov sok, ki sicer težko nadomesti metliško črnino kot podlago za konkretne mesnine. In če kaj, se v tej kategoriji Pri stričku res dobro znajdejo.
Svinjska rebra, teletina vseh priprav, tudi telečji možgani, priželjc, telečja jetrca, ob različnih priložnostih in letnih časih pa tudi vse vrste kolin (z bogatimi prilogami), klobase, krače, jagenjčka in celo pleskavice so pripravljene, da se človeku orosi oko.
Na zadnje smo se denimo mastili s telečjimi medaljoni, zraven so predlagali solato in šopek špargljev, izostala ni niti čebula, v kuhinji pa so se preskusili tudi s svojim ajvarjem in zadeli v polno. Z enakimi, ne pretežkimi prilogami je bil pripravljen tudi natančno odrezan telečji zrezek, a če si želite kanček bolj mastnega mesa, je jasno, da se boste odločili za svinjska rebra s praženim krompirjem.
Kar seveda omeji željo, da bi pokusili obilne sladice. Pa naj gre za orjaško porcijo jabolčnega zavitka ali nasitne štruklje mnogih vrst. Povsod za zraven predlagajo sladoled ali sorbet. No ja, še najlažje je, če se odločite za vroče borovnice, ki pod seboj počasi topijo vaniljev sladoled.
Gostilna Pri Stričku
Kodrova ulica 8, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 541 61 71
Ponudba
Pripravljajo domače jedi, le redko modernejše, ki jih razdelijo med malice, kosila in pozna kosila. Odprti so namreč le do 18. ure. Imajo žolce, šunke, goveji jezik, svinjska rebra, govedino s špinačo in pirejem, juhe, prikuhe, koline in jedi na žlico: ričet, obare, golaže, pasulj, vampe, telečjo obaro z žganci, sarme, polnjene paprike …
Vina
Pri vinih ni vse rožnato, tudi zato, ker zgodaj zapirajo. Imajo vina vinarstva Šibau, iz metliške kleti, kraški teran, svečinčana …
Cena
Ker je gostilna v enem najdražjih mest v Evropi, v Ljubljani, so tudi cene nekaj višje, kot bi bile v okolici ali bolj na deželi. Vseeno je gostilna Pri Stričku ena najcenejših v teh krajih, zlasti zato, ker hrano zalivate z vinom umirjenih cen. Pripravite kakšnih 20 evrov in nasitili se boste, kakšen evro več, če boste napadli kak dražji kos mesa.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.