Na ruševinah Monstere, ambicioznega projekta Bineta Volčiča, je Ljubljana dobila nov zanimiv lokal – bistro Georgie.
Zdi se, da se bo Georgie sproti še preoblikoval, da še niso povsem zaključili prilagajanja prostora na Čufarjevi. A so velika jedilnica, prijetna postojanka in novo moštvo s svojimi ne zgolj avtorskimi, ampak tudi konkretnejšimi jedmi že privabili publiko.
Po nekaj obiskih namreč že lahko ugotovimo, da pri Georgieju v skoraj povsem odprti kuhinji ne mrcvarijo sestavin in lahko ob jedeh ponudijo tudi enostavnejša ali klasična vina, ne zgolj oranžnih, biodinamičnih, naravnih in nadnaravnih, kot je v modernih restavracijah ponekod še vedno v navadi.
Škoda, da šampanjca, ki bi ga ponujali na kozarec, še ni bilo. Menda ga bodo odpirali, ko najdejo pravega. Bomo videli, zaenkrat so imeli odprto Kozinčevo dolenjsko penino Joker, ki se je povzpela med boljše slovenske penine, v nadaljevanju pa, če ostanemo pri vinih, smo pokusili izvrsten, vse popularnejši Hedelejev chardonnay iz Goč, nato soliden laški rizling iz Frešerjevih vinogradov v Ritoznoju, ob glavnih mesnih jedeh pa našemu omizju ljubo, bogato rdečo briško zvrst Jak iz kleti Iaquin. Ponudba v eni najbolj obetajočih destinacij v Ljubljani, ki je enostavno ne gre zavrniti.
Ob Kozincu so pozdravili z žepno fokačo z miso majonezo, olupkom pastinaka in kapucinko. Nič posebnega, bi lahko rekli, toda okusi so bili povezani in grižljaj je napovedoval lep večer: pečeno polenovko z jabolkom, mandlji, kremo iz rdečega zelja, algami wakame in bearnsko omako (14 evrov). Dva evra cenejši je tatarski iz zorjene postrvi z rdečo redkvico, riževim čipsom, omako iz fermentirane limone in ikrami postrvi.
Jedi niso majhne, še večje so za kosilo, ko (samo) opoldne pripravijo trihodni meni za zmernih 26 evrov. Mi pa smo za začetek naše večerje med predjedmi preprosto morali pokusiti še hladen rostbif s svežimi šampinjoni, kurjimi črevci (gre seveda za okusen plevel) in zeliščnim oljem. Lep uvodni krožnik za zmernih osem evrov.
Predvsem v zadnjem času v naših zapisih veliko govorimo o cenah, tudi tokrat, a lahko rečemo, da so predjedi, ki smo jih pokusili pri Georgieju, vredne svojega denarja, ne samo po ustvarjalnih receptih, ampak tudi količinah. Konec koncev ne v gostilne ne v bistroje ne hodimo občudovat zmagovalnih kuharjev, ampak zato, da bi dobro jedli, se najedli in se, če je le mogoče, tudi zabavali.
Pokusili smo bogato bučno juho z bučnimi semeni, bučnim pestom in nekje v ozadju začutili citrusne note. Pri repi “cacio e pepe” se je po drugi strani zdelo vse na dlani. Narezano repo so dehidrirali in rehidrirali, potem pa je v krožniku nastopala kot testenine, poboljšane s petimi vrstami popra, peno sira jamarja in sončničnimi semeni. V isti kategoriji je sodelovala sous-vide cvetača z bearnsko in špinačno omako ter konfitiranim rumenjakom.
Georgie je moderen bistro in v ponudbi imajo serijo jedi brez mesa, a se nasprotno od množice, ki prepričuje, da so meso lahko zgolj ostanki, lička, priželjc in celo posušeni spolni organi, na Čufarjevi mesa lotijo po starih pravilih. Z drugimi besedami: ko ponudijo meso, gre res za meso.
To je lahko denimo rožnata vratovina krškopoljskega prašička na pireju iz belega fižola z brstičnim ohrovtom, sezamom, domačim kimčijem iz ohrovta in za avtorsko noto še z drobljencem iz krvavice.
Lahko pa je tudi lep kos dišeče govedine, natančno pečenega striploina, ki mu ob ohrovtu in pečeni čebuli dodajo konkretno zajemalko krompirjevega pireja, da ne bo kdo ostal lačen. Seveda ne bo. Konec koncev je tudi fregola s špinačo, blitvo, dagnjami, algami wakame in filejem trilje na vrhu že kar nasitna jed.
Iaquinovi rdeči zvrsti, ki se je povsem zlila z okolico, tako s svinjino kot govedino in ribo, je sledilo slavno štajersko sladko vino Fuga Mundi, ki je napovedalo sladice. Denimo omleti podobno palačinko z borovničevo marmelado, peno iz marcipana in sladoledom earl greya.
Na drugi strani je bila avtorsko predelana granita mete, na tretji pa datljev kolač s skutnim sladoledom in arašidovo kremo. Za konec pa je mogoče dobiti kak koktajl, negroni ali espresso martini, pa tudi Isteničev tropinovec.
Povzetek
Bistro, ki je nastal potem, ko so zaprli Monstero, a se zdi, da je vseeno malo manj ekstremno avtorsko naravnan in da je hrana, kljub mnogim prilogam in detajlom, še posebej ob kosilih, pripravljena za lačne goste, ne za fotografiranje in filozofiranje. Lahko bi rekli, da je večina jedi vegetarijanskih, a imajo na voljo dovolj ponudbe tudi za mesojede. Kosila so 26 evrov, degustacija petih jedi pa 54 evrov.
Vinska ponudba ni slaba, ob množici bolj ali manj naravnih in oranžnih vin je na voljo povsem sprejemljivo število konvencionalnih briških in vipavskih mojstrov. Ne bi pa imeli nič proti, če bi imeli na voljo še kako vino, ki bi lahko poudarilo kuharjevo kreativnost. Recimo šampanjec na kozarec.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 3/5
Georgie bistro
Čufarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 040 431 123