Prebrati je mogoče, da je v simpatično prenovljenem grand hotelu Koper najboljša restavracija v središču istrske prestolnice. V dveh etapah, enkrat za kosilo in drugič za večerjo, smo se poskušali prepričati, ali to res drži.
Na Obali je ob našem obisku posijalo sonce, in čeprav je malce pihalo, so se meščani umirjeno sprehajali ob obali in srebali kavico v lokalih okoli štirizvezdičnega grand hotela Koper, ki očitno postaja eden od centrov ležernega dogajanja v Kopru. Hotel je pametno, ne predrago urejen. V pritličju je mogoče zajtrkovati, spiti kozarec vina ali piva, kak zanimiv koktajl in solidno kavo.
Še bolj natančno kot hotel, čeprav živi v njegovem sklopu, je obnovljena velika jedilnica, ki ima očitno nalogo nahraniti tudi domačine, ne samo tuje goste, kot je v navadi v naših turističnih središčih. Stropi so visoki, zavese razkošne in mize velike.
A podobno kot hotel ne sanja o petih zvezdicah, se zdi, da hoče biti Capra enostavna restavracija, ki ne sanja o Michelinu in hitro minljivi slavi kulinaričnih zvezdic.
To se kaže tudi pri vinski karti, na kateri je največ istrskih vin, a tudi oprijemljivo veliko število Bricev in celo nekaj Italije, na kozarec pa je mogoče dobiti tudi enostaven šampanjec. Če prav razumemo, ima Capra enako lastništvo kot prestižno prenovljena Majda v Ospu, toda v Capri ne kuhajo niti približno tako avtorsko kot v Ospu, čeprav se zdi, da imajo celo nekoliko širšo ponudbo vin.
Istrsko peneče vino, ki je na voljo na kozarec, je Monterosso brut nature iz bližnjih hrvaških vinogradov. Z njim smo začeli. Na meniju, ki morda potrebuje nekaj lekture, ni veliko jedi, izbor je očitno poenostavljen, kar pravzaprav ni slabo, so pa jedi bogate, mestoma celo preveč nasitne, kar je nakazovala že maslena krema s tartufi, ki so jo kot pozdrav stregli z grisinom.
Po penini smo naročili briško malvazijo Edija Simčiča, kar seveda ni ravno reklama za istrska vina, a se je zdela pri ulomku cena/kakovost vseeno boljša izbira kot velikokrat preveč kiselkaste in oranžne lokalne kapljice.
Malvazija je najprej sodelovala z generičnim bučnim karpačem s pinjolami, sirom, oljčnim oljem in riževim čipsom (12 evrov). Bolj je ugajal tunin tatarski, ki ga opremijo s hrenom, ne z vasabijem, sezamovim oljem in spet z riževim čipsom ter sirom stracciatella.
Malce smo vihali nos ob marinirani sipi, ki se je zdela bolj narezana kot marinirana, bolje je naročiti hobotnico, ki jo poudarijo sušeni paradižniki in bazilika, da o zanimivem hišnem oljčnem olju niti ne govorimo.
Simčičeva malvazija se je tako dobro kot ob hladnih držala tudi ob toplih predjedeh. Denimo ob pečenih kapesantah (13 evrov), ki jih ovijejo v guanciale. Gre za že kar nasitno jed, podobno kot čvrst ocvrti gamber, postavljen na črne sipine rezance s škampovo omako (16 evrov), ki je bil morda najboljša topla predjed naše večerje. Medtem je bila ena redkih jedi, ki se niso rodile v morju, velik, skoraj preslan (šefov) raviol s sirom in nadrobljenim hrustljavim guancialejem (13 evrov).
Če hočete spiti (samo) kozarec dobrega rdečega vina, imajo za šest evrov na voljo soliden barikiran merlot iz velike koprske kleti, če imate namen popiti steklenico, pa je na voljo tudi Masijev amarone, ki ga cenijo na konkretnih 90 evrov. Kakor koli, glavne jedi v Capri so bogate s prilogami in skoraj smo si predstavljali, da bomo na Primorskem dobili lahkotnejše glavne jedi.
K počasi obdelanemu telečjemu vratu (19 evrov) so stisnili korenje, bučke, por in cvetačo pa še cmoke so pritisnili za bonus. Hobotnico so popekli in ocvrli, jo podložili s cvetačnim pirejem z Butulovo kurkumo iz Šrilanke in sezonsko zelenjavo.
Goveja taljata (24 evrov) na zelenjavi je v družbi pečenega krompirja, bučk, korenja in cvetače, recimo, da gre za solidno možnost, a če se človek loti štirih jedi, je bolje naročiti enostaven tunin steak.
Pri sladicah je prav tako nekaj nasitnih kombinacij, ki bi lahko bile celo nekoliko bolj domiselne kot predjedi in glavne jedi. A tiramisu se je zdel nekoliko presuh, vroča čokolada s sladkornimi penicami pretežka, ajdova pena z jabolki in meringami skoraj preveč samosvoja. Je pa seveda drugače, če pridete samo na sladico in kavico, v takšnem primeru, brez uvoda, sladice verjetno niso preveč zajetne.
Povzetek
Centralna koprska restavracija, ena redkih v Sloveniji, ki opravlja svojo nalogo tudi v korist mesta in meščanov. Čeprav govorijo o filozofiji nič kilometrov, radi zbežijo tudi na celino in občasno ponudijo kaj eksotičnega. Lahko bi rekli, da smo najbolj pogrešali nekaj primorske ali, če hočete, italijanske enostavnosti in neizmaličenih sestavin.
Na vinsko karti bi lahko dodali še kakšno kakovostnejše istrsko vino, drugače pa imajo bolj ali manj znano ponudbo standardnih vin naše dežele in za okus še nekaj tujih vin.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Restavracija Capra
Pristaniška ulica 3, 6000 Koper
Telefon: 041 602 030