V Tomačevem, na poti proti dražjemu in prestižnejšemu Kovaču, je Kmečki hram, ena redkih klasičnih gostiln v glavnem mestu, ki se lahko meri tudi z najboljšimi tovrstnimi postojankami v centru mesta.
Gostilne postajajo spet moderne. O običajnih gostilnah z ne predragimi govejimi juhami, štruklji, zrezki in pohanimi piškami zdaj pišejo celo tisti, ki so dve desetletji predavali zgolj o avtorski kuhinji in perverzno dragih restavracijah pri nas in po svetu. Očitno so se časi spremenili. Bogato plačan Michelin ni prinesel odrešitve ne slovenskim gostom ne gostincem. Še več, odkar so ocenili naše restavracije, so cene šle v nebo, domači gostje pa ostajajo doma pred televizorjem ali pa na redkih izletih obiskujejo veliko cenejše italijanske lokale ob meji s Slovenijo.
Skoraj nerazumljiva uslužnost naše države do tujih ocenjevalcev hrane in obenem nerazumevanje v odnosu do domačih gostov v naših krajih enostavno povečuje zanimanje za cenejše, dostopnejše gostilne, med katere gotovo sodi tudi Kmečki hram, klasična gostilna z majhnim hotelom v Tomačevem. Evidentno ena cenejših možnosti v Ljubljani in verjetno ena redkih pravih gostiln v mestu, no ja, malo preko obvoznice v Tomačevem. Kmečki hram je tudi cenejši in enostavnejši sosed vedno zanesljivega Kovača.
V skladu z enostavno ponudbo ima Kmečki hram veliko parkirišče in, kot se spodobi, senčen vrt, ki kar kliče po poletni ponudbi. Ta je seveda za razliko od bogatejše in težje zimske, v kateri so denimo koline, nekoliko manj nasitna. A Kmečki hram ostaja Kmečki hram in tudi poletni tatarski biftek je velik, obogaten s pikantno začinjeno mešanico zelenjave. Krepka predjed v spremstvu masla in popečenega kruha je verjetno najdražja v gostilni, stane 21 evrov, a se z njo brez težav nasitijo tri, mogoče celo štiri osebe.
Veliko cenejša je žolca za sedem evrov, ki je res velika, ob mesu se v njej skriva tudi celo jajce. Spet porcija ne za eno, ampak za več oseb. Pri hladnih predjedeh imajo v Kmečkem hramu še veliko izbire, šunko s hrenom, narezke in karpače in goveji jezik, v osvežilnem poletnem dodatku pa tudi nekaj enostavne morske hrane.
Manj pisano je pri toplih predjedeh, je pa seveda res, da v Tomačevo ljudstvo ne brzi ravno na testenine. Verjetno je bližja goveja juha, za štiri evre postrežejo solidno porcijo. Na meniju smo se čudili sirovi juhi, a jo preskočili in se raje lotili v naših gostilnah že kar pozabljene čebulne juhe. Toliko sira v juhi še nismo dobili. Sicer ji ni bilo česa očitati, bila je dobro pripravljena, a je jasno, da Kmečki hram ni gostilna, iz katere bi odšli lačni. Že ena čebulna juha bi bila za marsikoga skoraj dovolj za večerjo.
Bil je razmeroma vroč poletni dan in treba je zapisati, da smo na vinski karti pričakovali odgovore na takšne vremenske razmere, a se ni izteklo. Še najbližje je bila polovična steklenička zlatih radgonskih mehurčkov za 16 evrov. Ostala vina sicer niso draga, a med njimi ni velikih favoritov, je pa veliko polsuhih vin iz Podravja, ki se težko srečajo z mesnimi glavnimi jedmi, ki brez dvoma pomenijo finale zgodnje večerje za obvoznico.
S poletnega menija smo izbrali ramstek na stročjem fižolu s slanino, ki bi lahko brez težav shajal tudi brez paradižnikove omake. A naj poudarimo, da je bilo solidno pečenega mesa veliko in da je cena takšnega stejka (16 evrov) skoraj pol nižja kot v centru Ljubljane, Portoroža, Kranjske Gore, Pirana ali Bleda. Obširen telečji zrezek na žaru medtem stane le 12 evrov, v pomoč so mu kroketi, polovična porcija za pičle tri evre.
Obilne in solidno pripravljene glavne jedi jedca pripeljejo do sladic, ki jih je toliko, da jih na tem mestu ne gre naštevati. Med palačinkami in grmadami so na svojem poletnem meniju ponujali poširane breskve z malinovo omako in metinim sladoledom, zelo lepo so govorili tudi o simpatičnem kosu jabolčno-skutnega štrudlja. Vzeli smo ga polovico, pa je bila porcija še vedno radodarna, zanjo smo plačali le 2,5 evra.
Povzetek
V iskanju poceni in klasične gostilne v Ljubljani pot skoraj gotovo pripelje do Kmečkega hrama, kjer imajo trenutno lažji poletni izbor jedi, ki ga v hladnejšem delu leta zamenjajo s kolinami in podobno, očitno dobro pripravljeno slovensko klasiko. Že za 20 evrov se boste konkretno najedli.
Vinska karta je dovolj široka (Mavrič, Vinag, Vina Koper, Štoka, Verus, Radgonska klet) in razmeroma poceni, a se zdi, da bi lahko ponudili še kakšno penino in v vsaki kategoriji (belo, rdeče, rosé) še po eno kakovostnejše vino.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Kmečki hram
Tomačevska cesta 50, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 560 70 00