Med mnogimi restavracijami, ki so jih poslovneži različnih branž zadnja leta razvili v Bohinju, ni nobene prave gostilne, večina jih je vezana na kvazimichelinovsko ponudbo. Boljša od ostalih se zdi restavracija hotela Majer’ca v Stari Fužini.
Vodilo, da Slovenija postane petzvezdična destinacija za petične goste, dobiva neslutene razsežnosti, tvorci te trapaste ideje pa so ustvarili turistično pošast, ki bi slovenske goste najraje za tri mesece na leto izselila, vsaj iz stanovanj, če ne kar iz države. V sklopu teh idej se logično razvija hotelska ponudba, ki je enostavno zbezljala v nerazumljive višine in vse več je hotelov, ki na noč za dve osebi zahtevajo povprečno mesečno plačo vse slabše plačanih slovenskih delavcev. V Ljubljani, Kranjski Gori, na Obali in v Bohinju goste najprej pozdravijo v angleščini, saj vedo, da je to jezik, ki poleti prevladuje v naših turističnih središčih.
Načrt Slovenske turistične organizacije, da Slovence spremenijo v sezonske delavce, natakarje, pomivalce posode, turistične vodnike in taksiste, naše domove pa v hotele in hotelom podobna bivališča, skoraj v celoti uspeva in verjetno, če ne bo revolucije, pandemije ali, bog ne daj, če se ne skuhamo od vročine, bomo v naslednjih sezonah v korist ideje o petzvezdičnem turizmu dokončno iztrebili slovenski narod v obliki, ki so si jo zamislili naši praočetje leta 1945 in naši očetje leta 1990.
Pretekli konec tedna smo se v Bohinju borili za kakšno sobico, v kateri bi po večerji v hotelu Majer’ca prespali, a smo naleteli na tako visoke cene, da nismo mogli verjeti. A pustimo to zgodbo za drugič in zapišimo, da je bila restavracija v hotelu, kljub opozorilom, da nam morda ne bo všeč, korektna, verjetno najboljša ta čas v okolici Bohinjskega jezera.
A je treba dodati, da se vsem modernim restavracijam in hotelom, ki jih spremljajo, vidi, da jih odpira kapital iz drugih poslov, tako da v teh krajih težko srečate lastnika, gostilničarja, ki bi vas popeljal v svet bohinjskih sestavin. Pravzaprav v krajih od Bleda do Bohinjskega jezera ni niti ene (dobre) prave domače gostilne, kar je po eni strani čudno, po drugi strani pa je tudi to del strategije, ki jo ponuja naša državna turistična sila.
Kakor koli, Majer’ca je, kot se je izkazalo, solidna, ne predraga restavracija, ki s klasično gostilno nima in noče imeti nobene zveze. V zadnjem času so se, verjetno tudi zaradi določenih kritik, odločili za nekaj več lokalnih sestavin, treba pa je dodati, da mlada ekipa, ki so jo očitno najeli premožni vlagatelji, zna kuhati in se zna vrteti med mizami. Za razliko od bahave hotelske konkurence v Sunrose 7 in Triglavu ponuja veliko več jedi in degustacije ne razume le kot del polpenziona.
Majer’ca ponuja več možnosti, trihodni meni s pozdravčkom in smrekovim šnopčkom v finalu stane 42 evrov, pet jedi pa 71 evrov, če se odločite, da bo glavna jed sicer zajeten stejk. Imajo izredno simpatično vinsko karto, ki seže od Kleti Brda do Cvetka s Kogla, hišni vinar pa je Fedora.
Na kozarec ponudijo celo šampanjec Pommery (10 evrov), med slovenskimi mehurčki izstopa Slapšakov brut (šest evrov), na voljo sta še vipavska Castra in istrska Gordia, a je treba reči, da smo se glede na pozdrav iz kuhinje prav odločili. Pikantni namaz iz postrvi ter namaz iz bučnih semen in indijskih oreščkov z bučnim oljem je šel lepo na kruh, še bolje na peneče favorite.
Nadaljevali smo z vedno izvrstno štajersko kletjo Dveri Pax, ki je na starih trtah pridelala izjemno bogat renski rizling, primerljiv z vso nemško in avstrijsko konkurenco. Lahko bi ga pili brez vsake hrane, a nič ni bilo narobe, ko se je srečal z veganskim krožnikom, na katerem se je češnjev paradižnik družil z melono, pinjolami, baziliko in čičerkinim misom.
Pri hladnih predjedeh imajo idejo, po kateri se pod riževim čipsom s sezamom skriva rahlo pikanten jelenov tatarski z gobovo kremo, okisano gomoljno zeleno in sončničnimi semeni. Malce premajhna porcija, še posebej za tiste, ki si privoščijo meni zgolj treh jedi. Nekaj več je bilo postrvjega tatarca, na katerem je bilo obilo mariniranih kumar. Okusna omaka, v kateri je plavala postrv, je bila s hrenom in zeleno.
V zadnjih letih smo se navadili, da je grahova juha enostavno orožje, ki v rokah pravih kuharjev le redko razočara. Tokrat pa je. Ker je zunaj vročinski val, so jo pripravili v hladni različici, ki pa je bila odločno preredka. Vsi poznamo španske hladne poletne juhe in vsi vemo, da so veliko gostejše.
Bolj nam je bila všeč fregola. Drobne testenine so pomešali z ožganimi in svežimi bučkami, jim dodali bohinjsko skuto z zelišči, bučna semena in bučno olje. Zanimiva jed pravega vonja in okusa, z dotikom lokalnih sestavin, a morda spet preveč v žepni izdaji.
Še eno vino je zvečer, okoli osme ure, presenetilo. To je bil Koglov Alter Ego Contra, modri pinot z 20 odstotki širaza, bogato, skoraj sladko vino, ki je najbolje sodelovalo s stejkom, opremljenim s krompirjevim pirejem in pečenim korenjem.
Škoda, da meso ni bilo kanček mehkejše, recimo tako kot teletina, ki pa je postrežejo le dva majhna koščka in pospremijo s tremi polovičkami mladega krompirja. Nekoliko večje so bile pečene piščančje prsi, malce presuho meso so pospremili s svežo špinačo in okusnim stročjim fižolom.
Kot smo omenili, pri Majer’ci znajo kuhati, natakarji se znajo obnašati, imajo pa težave s porcijami in delno lokalnimi sestavinami … Dokler za sladico niso prinesli sladkega mlečnega riža z gozdnimi jagodami. Neprecenljivo. Jagode nabirajo v okoliških gozdovih, bojda jih bodo imeli še kak teden ali dva. Nam pa se je ob njih utrnil ljub spomin. Razvajene jedce, kamor sodi naš kvartet, je pred desetletji ob vsakem začetku poletja s trisom borovnic, gozdnih jagod in malin razveseljeval ljubljanski Pen klub.
Ob koncu degustacijskega dogodka lahko seveda dobite marsikaj žganega, a ideja s hišnim likerjem, v tropinovec namočenimi bohinjskimi zelišči in smrekovimi vršički, se je zdela dovolj dobra za finale večera.
Povzetek
Še ena moderna bohinjska restavracija v okviru prestižnega hotela. Ponujajo dobro pripravljene jedi iz fonda aktualne mednarodne kuhinje, včasih pa si pomagajo z lokalnimi idejami in sestavinami. Gozdne jagode, smrekov liker, testenine s skuto in tatarski iz postrvi so zelo ugajali.
Vinska karta je izvrstna, pa ne zaradi velikih imen in svetovnih kleti, ravno nasprotno. Kljub le kakšnim 50 ali 60 etiketam je jasno, da je izbor izredno natančen, pa še po dolgem času smo srečali nekaj najboljših štajerskih vin.
Ocena: 4/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 5/5
Ambient: 4/5
Restavracija Majer’ca
Stara Fužina 19, 4265 Bohinjsko jezero
Telefon: 040 249 352