Nekdaj razpadajoči stari penzion Špik v Gozdu Martuljku so natančno prenovili, ga moderno preimenovali v Triangel in v njem odprli restavracijo, kjer iz kuhinje brez sten diši po domačih, malce posodobljenih jedeh.
Mladinci, ki so jim lastniki v roko porinili izvedbo hrane v novem in precej zasoljenem hotelu (prejšnji teden so bile sobe po 300 evrov na noč), so borbeni in prijazni, a že v začetku smo videli, da jim manjka izkušenj. Obenem se je zdelo, da so lastniki v tem primeru zgolj investitorji in jih vsakodnevno garanje v hotelu ter restavraciji ne mika. Morda so kakšen drug dan bolj vpeti v delo obrata, na našo nedeljo pa gotovo ni bilo tako.
Čeprav je pogled na Špikovo skupino obetal in čeprav je zgradba še dišala po novem, je škoda, da niso povsem uredili tudi parkirišča ob hotelu, ki je bilo tako ledeno, da se je naša ekipa komaj prebila do vhoda. Pa še eno težavo naj omenimo, preden pridemo do hrane. Cene na vinski karti so tako visoke, da se človek skoraj ne more odločiti popivati. Naši odpravi ljub chardonnay Bagueri iz Kleti Brda vas bo v Mercatorju stal kakšnih 12 ali 13 evrov, gostinci ga seveda dobijo ceneje, v Trianglu pa ga pogled na zasnežene očake podraži na 35 evrov. Ščurkova bela Stara brajda je po 45 evrov, Veliko rdeče iz kleti Movia pa kar 90 evrov.
V ponudbi vin na kozarec je kar lepa serija slovenskih vin in penin, skoraj vse popoldne smo si pomagali z Bjano brut, lahko bi dobili tudi Frangeževo penino. Moet, dvodecilitrska steklenička, stane skoraj neverjetnih 30 evrov, kar bi človeka lahko spravilo v slabo voljo, a nas je prijazna natakarica umirila s smrekovčkom.
Ob Bjani smo dobili tri pozdrave iz kuhinje: zeliščno maslo, skuto s prahom oglja na ocvrtem testu in okusno pašteto postrvi s pripadajočimi ikrami.
Prav zares pa smo začeli z dilco bolj ali manj lokalnih mesnin in sirov. Ne prevelika porcija (16 evrov), ki naj bi zadovoljila dve osebi, se je dičila s pršutom krškopoljca, panceto, lokalno salamo in prekajeno vratovino pa z bohinjskim sirom in kranjskogorskim mladim sirom, ki je v izboru najbolj navdušil. Škoda, da mesnine režejo tako tenko kot mačeha siroti Jerici, je pa lepo, da je bila zraven sladka figova marmelada.
Če vas gorenjske mesnine ne zanimajo, v začetku ponujajo tudi tatarski biftek, karpačo brancina in solato s kvinojo. Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli. Nekaj možnosti je sicer tudi pri juhah. Za visokih pet evrov in pol dobite govejo juho z žličniki in korenjem, za šest evrov pa joto z repo in nekaj kolobarji klobase. Goveja juha je bila bogata, krepka in okusna, joti pa ne bi nič škodilo, če bi še nekaj časa ostala na štedilniku, da bi se okusi v tej slovenski klasiki bolje povezali.
Praktično v vsaki fazi večerje ima kuhar svoje avtorske jedi, ki jih na jedilnem listu še posebej priporoča. Kot toplo predjed recimo na svoj način pripravi krvavico. Maso odreši ovoja, ji doda jabolka, nato pa naloži v krožnik in prek nje polije krompirjevo kremo. Za velikih 14 evrov smo bili bolj začudeni kot kaj drugega, nič cenejše niso testenine s tartufi, niti ajdovi krapi ali tortelini.
Ponudba glavnih jedi je precej raznolika – brancin, smuč, polnjena piščančja bedra, biftek in kranjska klobasa s kislim zeljem. Ob vseh napovedanih dobrotah nas je najbolj zanimala svinjska krača. Razmeroma velik kos počasi pečenega mesa povežejo s praženim krompirjem z ohrovtom in z medom glazirano kolerabo. Okusna, najbolj nasitna jed večera nas je stala 17 evrov. Ja, tudi svinjina ni več poceni, še posebej ne v centru slovenskega zimskega turizma.
Med sladicami so med biskviti, torticami in zavitki našo pozornost pritegnili hišni štruklji. Na krožniku so v treh okusih, sirovi, pehtranovi in čokoladni, nas so najbolj navdušili prvi. Na drugi strani je pristal sneg s Špika, kuharjev pogled na snežene kepe oziroma “šnenokle”: stepen beljak v vaniljevi kremi, hrustljave meringe, čokoladni drobljenec in sorbet maline. Ni dvoma, sladice so bile med najboljšimi jedmi večera.
Povzetek
Moderna restavracija v prenovljenem hotelu skuša goste privabiti s tradicionalno kuhinjo rahlo prilagojenih receptov. Ob ponudbi a la carte imajo tudi dva degustacijska menija, mesnega in ribjega, pet jedi vas bo stalo 49 evrov.
Vinska karta, na kateri prevladujejo najbolj znani primorski vinarji, je enostavno predraga, je pa res, da je večina vin dostopna na kozarec. Za premožnejšo publiko imajo tudi kak šampanjec in višje linije Movie.
Ocena: 3/5
Cena: €€€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Restavracija Triangel
Zgornje Rute 9, 4282 Gozd Martuljek
Telefon: 04 5885 502