Med gostilnami, restavracijami in turističnimi kmetijami, ki se trudijo z značilno slovensko hrano, je gotovo ena najboljših kmetija na Pohorju nad Framom.
Če bi želeli natančen opis slovenske turistične kmetije, ki streže tudi izvrstno domačo hrano, bi opisali turistično kmetijo Pri Kovačniku, ki jo na prvih pohorskih gričih nad Framom od leta 1981 vodi družina Štern. Lahko bi šli v podrobnosti in opisovali zgodovino kmetije, ki menda izvira iz leta 1770, ali zapisali nekaj podatkov o herojskem partizanskem boju v teh krajih.
Lahko bi se razpisali o ekološki naravnanosti družine ali pa o trgovini, v kateri za razmeroma majhen denar dobite marmelade vseh vrst, sokove, sirupe, likerje, žganja, čaje, namaze, paštete in sušeno meso. Pa tokrat ne bomo, ustavili se bomo pri hrani, ki je ob koncih tedna v glavni vlogi na kmetiji, ki se za nekaj ur spremeni v izvrstno domačo gostilno.
Penine, likerji in sokovi
Na turistični kmetiji Kovačnik nismo bili prvič. Spomnili smo se velikih porcij hrane in znosnih cen, spomnili smo se, da je bila hiša z okolico urejena in da je na tem kraju, verjetno zaradi vsega naštetega pravzaprav težko dobiti mizo, še posebej, če bi radi pri njih prespali in povezali kosilo ali večerjo z bivanjem na zelenem Pohorju.
V začetku lahko ob domačih žganjih ponudijo tri penine, Valdhuberjevo, Leberjevo in simpatično suho Dopplerjevo. Namesto žajbljevega, orehovega, borovničevega ali smrekovega žganja smo se srečali s sokovi. Na voljo so hladni, a zelo sladek metin sok, manj sladek in presenetljivo gost jabolčni sok ter bezgov napitek.
Ob nekaterih vinih je ena redkih stvari, ki prihajajo iz doline, mineralna voda, ki naj pomaga podpirati, ne predolg, a zelo bogat meni v štirih serijah jedi, ki se sicer spreminja z letnimi časi, celo med meseci in tedni, a rdeča nit so obilni krožniki glavnih jedi z mnogimi prilogami in dodatki.
Pravzaprav je še najmanjša porcija v začetku, ko na mizo prinesejo domačo šunko (bunko), salamo in zaseko, ki se jim pridružijo skuta, namaz iz bučnih semen in olja ter nekaj rdečega ribeza. Morda bi lahko dodali še kakšno pašteto, a spremljava domačega kruha, poletnih 30 stopinj in obeti za naprej so bili verjetno razlog, da so se ustavili.
Goveja in koprivna juha
In nadaljevali z dvema velikima skledama juhe, ki sta imeli nalogo do konca ogreti naš kvartet. Na eni strani je bila običajna goveja juha, ki ji ob tankih rezancih s korenjem dodajo jetrne cmoke. Skleda je zadostovala vsaj za štiri osebe, a je nekaj juhe ostalo, saj smo morali pokusiti tudi njeno prijateljico.
V skledi zraven ji je namreč družbo delala prav tako okusna, a seveda povsem drugačna, predvsem koprivna juha s sezamovimi pirinimi grisini.
Morda na tem mestu velja omeniti, da imajo v nasprotju z mnogimi drugimi turističnimi kmetijami Pri Kovačniku soliden izbor lokalnih vin. Ob omenjenih pri peninah je največ Frešerja iz Ritoznoja, modra frankinja je s Polskave, imajo vina Črnko in Grajfov laški rizling, ki smo ga pili, ko so postregli z glavnimi jedmi.
Svinjina, govedina, piščanec in zdrobove hruške
Vrtiljak glavnih jedi se je začel z dišečo mešano zeleno solato (z nepotrebno rukolo) z nekaj fižolčki in bučnim oljem. Vitamini so se povezali z nekaj kosi ocvrtega piščanca, svinjsko pečenko in piščančjo rulado z baziliko. Zraven je bilo še nekaj kosov govedine, ki jo počasi kuhajo, potem pa na hitro popečejo.
Da je bilo vsega skoraj preveč, je poskrbel pečen mladi krompirček, ki si je izboril posebno posodo, skupaj pa so nas podprli pira z jurčki, dušena zelenjava, slikovite zdrobove hruške, sirovi štruklji, pita s porom in ocvrt ohrovt v pirinem testu. Smo kaj pozabili? A, seveda, zraven je bil še jabolčni chutney, kot moderno rečejo jabolčni čežani, ki je osveževala svinjino.
Slavna gibanica in mali živalski vrt
Jabolko kot pomemben del ponudbe in gotovo tudi dejavnosti na kmetiji Pri Kovačniku je sodelovalo tudi pri sladici. Tokrat je v obliki marmelade z nekaj kapljicami dodalo okus pohorski oziroma štajerski gibanici, ki velja za posebnost kmetije.Saj veste, to je tista sladica z veliko skute, a je v nasprotju s prekmursko iz kvašenega testa ter brez jabolk, orehov in maka v nadevu. Saj veste, to je tista sladica z veliko skute, a je v nasprotju s prekmursko iz kvašenega testa ter brez jabolk, orehov in maka v nadevu.
Gibanica je bila eden najboljših delov kosila in je gotovo najbolj razveseljevala mlajši del občinstva, tako kot veliko igrišče z učno funkcijo za glavno stavbo, ob katerem imajo kletke s kunci in prepelicami.
Po vrtu sicer ves čas kolovratijo z majhnim konjem, na svojem mestu, malo po terasi, malo po okolici, pa so bile tudi ne preveč delavne, od sonca kar malce utrujene mačke.
Ponudba
Pri Kovačniku svojo ponudbo jedi prilagajajo letnim časom in sestavinam, ki jih imajo na kmetiji. Imajo svoje hleve in sadovnjake, svoje grede in bližnji gozd, kljub temu pa imajo kar nekaj močnatih jedi, pira jim tako služi za priloge, podobno ohrovt, zdrob … Zimska ponudba je seveda nekoliko težja in vsebuje tudi koline.
Vina
Skoraj presenetljivo je tudi dejstvo, da imajo v hribih nad Framom zanimivo vinsko ponudbo. Pet ali šest štajerskih vinarjev lahko uprizori pravo degustacijo. Frešer, Valdhuber in Doppler so seveda imena, ki tudi v širšem slovenskem prostoru veljajo za izvrstne proizvajalce.
Cene
Za več kot obilno kosilo imejte pripravljenih natančno 25 evrov, kar je v današnjih časih res ugodna ponudba, a imejte v glavi, da kartic ne sprejemajo. Tudi cene vinske kapljice, sokov ali likerjev niso visoke.
Članek je bil prvotno objavljen v Nedeljskem dnevniku. Več zapisov iz rubrike Po domače najdete tukaj.