Na mestu, kjer je ljubljansko publiko nekoč razveseljevala picerija Tunel, je zdaj restavracija z gruzijskimi jedmi in gruzijskimi vini.
O tem, zakaj so v Sloveniji celo bolj kot ruske priljubljene gruzijske restavracije, bi lahko veliko razpravljali. Morda gre zgolj za naključje, povezano z gostilno Zlato runo, ki v zadnjih letih v Šujici, na poti v Polhov Gradec, razvija ne samo z Gruzijo povezane jedi, ampak tudi moderno vinsko ponudbo.
Morda gre za to, da smo bili Slovenci v Jugoslaviji v podobnem položaju kot Gruzijci v Sovjetski zvezi – majhen narod, majhna republika, ki je dala največje voditelje. Gruzijci Stalina in Berio, Slovenci Tita in Kardelja. Pa ne gre, da bi se hvalili z vsemi zgodovinskimi osebnostmi. Verjetno gre tudi za to, da se gruzijska kuhinja s slovenskimi gosti lahko sreča predvsem zaradi svoje pregovorne enostavnosti in zaradi sestavin, ki le redko odpotujejo v polje eksotike.
Že uvod, ki so ga ponudili v Tiflisu, cha cha oziroma gruzijska vodka, nam je dal vedeti, da smo veliko bliže slovenskemu kot ruskemu pogledu na svet. Sicer močna pijača nima zveze z vodko, gre za žganje, za tropinovec, za grozdje torej, ki je v Gruziji ne zgolj del njihove, ampak kar del svetovne zgodovine.
Pri Tiflisu se za podrobno ponudbo vin še niso odločili, je bila pa macerirana bela zvrst iz kleti Gurashvili (26 evrov) pitna celo bolj, kot bi si predstavljali glede na to, da je pridelana v kvevrih oziroma amforah. Mimogrede, tudi voda prihaja z vzhoda, točijo namreč gruzijsko mineralno vodo znamke Borjomi.
Na začetku, pri hladnih predjedeh, smo se odločili pokusiti kuhan in ohlajen goveji jezik (7,5 evra), ki ga je dovolj za dve osebi. Priložijo mu močan hren, v nasprotju s slovenskimi recepti pa zraven ni ne čebule ne bučnega olja. Naš kvartet se je še bolj razveselil serije zelenjavnih namazov s skupnim imenom phali.
Pravzaprav gre za nekaj veganskih paštet na osnovi orehov, ki jim potem dodajajo špinačo, rdečo peso, jajčevce ali papriko. Simpatične kroglice pisanih barv so nežno začinjene, v podporo pa so gruzijske lepinje. Obrok štirih namazov stane za Ljubljano zelo sprejemljivih 13 evrov.
Pri hladnih predjedeh imajo tudi gruzijske sire in mesnine, največ je govedine in piščanca ter soljenega lososa, dobiti je mogoče tudi veliko gruzijsko solato, ki je še najbližje šopski, s paradižnikom, kumarami, peteršiljem, čebulo in orehi (5,5 evra).
Na naši mizi pa je pristala krepka in razmeroma mastna goveja obara harčo z obilo mesa in riža, pa tudi s paradižnikom, čebulo in česnom (7 evrov). Še zadnja, bolj tipična predjed, ki smo jo z navdušenjem pomalicali, so bili hinkali, konkretni žlikrofi, polnjeni z mešanim mletim mesom. V porciji je pet kosov in stanejo zmernih 11 evrov.
V gruzijskih restavracijah je seveda treba pokusiti hačapuri. V Gruziji menda obstaja 40 vrst te jedi, nekakšnega obogatenega kruha, ki ima skozi zgodovino enako funkcijo kot recimo pica v Italiji. Privoščili smo si ačaruli hačapuri, ki stane 12 evrov, a pečeno testo v obliki čolna s tradicionalnim sirovim nadevom, jajcem in maslom tako po količini kot po okusu ne razočara.
Zraven smo pokusili kozarec skoraj sladkega saperavija (gruzijske rdeče sorte) iz kleti Daisi (štiri evre za kozarec) in se posvetili mesnemu finalu, najprej svinjini na žaru po gruzijsko (12 evrov), ki se le malo razlikuje od naših mesnin na žaru, morda bi lahko ugotovili, da gre za malce bolj zapečene kose mesa, ki temu primerno hrustajo.
Sledil je svinjski odžahuri, velika jed, kjer je v glavni vlogi pečeno meso, ki mu dodajo krompir, čebulo, papriko in česen. Za 11 evrov je to jed, ki je v različnih oblikah doma v vsaki slovenski kuhinji, celo bolj kot v gostilnah.
Morda so – ob malce kaotični strežbi – največja težava Tiflisa sladice. Če je grozdni puding še nekako v opisu svojih nalog, se zdi hišna sladica z nutello in banano vseeno doma v nekem drugem svetu in kulturi. Še dobro, da se je ob koncu na mizo vrnila cha cha.
Povzetek
Nova gruzijska restavracija v Ljubljani, ki je zrasla na robu grajskega predora, ponuja, če odštejemo nekaj pic in nutella-banano, tradicionalno kuhinjo te nekdanje sovjetske republike. Jedi, pa naj gre za solate, testenine, hačapuri ali mesnine, niso daleč od povprečnih slovenskih okusov. Že za 25 evrov se utegnete do sitega najesti.
Vinska ponudba izključno gruzijskih pridelovalcev je enostavna, pregledna in poceni. Je pa dejstvo, da izbor ni preširok.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 3/5
Restavracija Tiflis
Karlovška cesta 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 051 204 400