Ne bomo prvič poudarili, da ima Slovenija svojevrstno zgodbo turističnih kmetij, ki ji ni podobne v tujini. Ena najbolj tipičnih predstavnic takšnega turizma je kmetija v Cogetincih.
Družina Firbas ponuja kmečki turizem v pravem pomenu besede. Po eni strani se trudijo vse sestavine za svoje večerje, kosila in zajtrke pridelati doma ali pri bližnjih sosedih, na kmetiji imajo živali, poljščine, sadno drevje (največ je hrušk) in vinsko trto, kar pomeni, da bi lahko kmetija živela tudi brez gostov.
Po drugi strani pa imajo igrišča, kolesa, motor in celo stari traktor za rekreacijo in oglede terenov, s katerimi želijo goste tako prevzeti, da si bodo vzeli čim več dni za bivanje v naravi na meji med starima občinama Lenart in Gornja Radgona.
Pri Firbasu imajo majhno trgovino s hišnimi dobrotami, vrt med hruškami, manjši bazen, velik škaf z brbotajočo vodo in za posebne priložnosti tudi topel kamin. Prespati je mogoče tako v sobah kot glamping hiškah in celo na seniku nad hlevom. Mladi naslednik, ki zna prodajati zgodbo in ki je mestoma tudi malo šaljiv, gostom z veseljem razkaže kmetijo, vrtove in živali ter pove kakšno prigodo s kurami, srnami in šakali.
Naša odprava pa si je bolj kot vodenega ogleda domačije želela jedače in pijače. Po tem, ko smo se nastanili v Firbasove klasične sobe (36 evrov na osebo), smo potrebovali osvežitev, konec koncev je polovica ekipe v Cogetince prikolesarila in imela v nogah nekaj manj kot 200 kilometrov.
Po vožnji z zadnje čase izredno modernim prevoznim sredstvom so seveda najprej dobili domače sokove – bezgovega in jabolčnega ter hruškovega, ki je tako gost, da ga je skoraj treba mešati z vodo. Pritisk smo potem umirjali z viljamovko, še enim zaščitnim znakom te štajerske kmetije, za manj pogumne je bilo prav tako hišno sladko, ne premočno medeno žganje.
In potem se je začel ples lahkih alkoholov in težke hrane, ki je trajal dolgo v noč. Začeli smo z radgonskimi mehurčki, v glavni vlogi je bila zlata penina Selection, ki razen rahle osvežitve ni ponudila drugega užitka. Sledila je polsuha hišna zvrst, v kateri so se poigravali beli pinot, renski rizling in muškat, še bolj pa nam je ležal Marofov chardonnay Breg 2017.
Pa hrana? Najkrajši meni stane 15 evrov, najdaljši 25 evrov. Začne se z dilco hladnih predjedi: meso iz tunke, domača šunkarica, potrebušina, zaseka in pašteta za mesojede, za vegetarijance pa sosedov mlad kravji sir, liptaver, rdeč ptujski lük in vložene kumarice, ki jih lahko kupite tudi za domov.
Po narezku mladi gospodar rad pospremi izletnike po kmetiji, sprehod pa zabeli z anekdotami in bolj ali manj duhovitimi domislicami, da o vožnji s pokajočim starim traktorjem niti ne govorimo. Po polurnem ogledu, kadar gre vse po voznem redu, prinesejo juhe. V našem primeru je bila goveja bogata, s korenjem in domačimi rezanci, tista iz špargljev, bojda z vrta, pa je bila skoraj pregosta, a okusna.
Omizje je medtem še naprej eksperimentiralo z vini, odprli smo Steyerjevo ranino in njegovo belo zvrst Steyer Mark (sivi pinot, traminec, chardonnay), nato pa se zedinili, da bo ob glavnih jedeh najbolje tekla Marofova rdeča zvrst Red.
Bog žegnaj, je zaželel mladi Firbas, ko je na mizo postavil dobrote, zaradi katerih večina publike prihaja na te štajerske hribčke. Že kar sladka govedina v hruškovi omaki, svinjska pečenka v čebulni omaki in pečen piščanec na ajdovi kaši so zastopali mesno stran domačije, ki smo jo kisali s solato z bučnim oljem. Za druge so ob solati skrbeli sirovi štruklji, pirini zvitki, šparglji z rižem in na naših mizah vedno dobrodošel pražen krompir. Porcije glavnih jedi so pri Firbasu razmeroma velike, okusi pa domači, brez večjih presenečenj.
Pravzaprav sta presenečenji dve: prleška gibanica, saj veste, tista veliko enostavnejša od prekmurske, boljše verjetno še nismo jedli, in sladki ocvrti bezgovi cvetovi.
Mimogrede, če pri Firbasovih prespite, kar je ob obilici vina skoraj nujno, vas za zajtrk čaka hišni spektakel s pečenjem jajc v družbi vsega vajene domače kokoši.
Povzetek
Turistična kmetija, kjer je hrana zgolj del široke palete dejavnosti. Večino tistega, kar skuhajo, prihaja z domače in bližnjih kmetij. Zaščitni znak so hruške, drugače pa svinjina, perutnina in bogate priloge. Imajo tudi svojo trgovinico, različne nastanitve, kolesa, igrišča…
Vinska ponudba je vezana na lokalne pridelovalce, in čeprav nad domačim vinom nismo bili navdušeni, so potrebe pokrili z veliko kakovostnejšima Marofom in Steyerjem.
Ocena: 4/5
Cena: €€€
Ambient: 4/5
Vinska ponudba: 2/5
Domačija Firbas
Cogetinci 60, 2236 Cerkvenjak
Telefon: 031 855 814