Začela se je sezona belih tartufov. Letos uživanje v njej ovirajo koronaukrepi, a ko smo bili v Padni, so bili Istra in z njo beli tartufi še v oranžni coni.
Na razvalinah Istranove, velikega posla gostinca, politika in gospodarstvenika Zorana Thalerja, je nastala nova restavracija podjetja Gold Istra, ki se ukvarja predvsem s posli, povezanimi s tartufi. Tudi destinacija v Padni, najlepši istrski vasi, stoji in pade s tartufi.
Thalerjeve Istranove novi lastniki praktično niso prenavljali, očitno za prenovo še ni čas, bolj so se posvetili kuhinji. Enostavna, skoraj izključno istrska kuhinja, ki ji dodajajo tiste tartufe, ki so v določeni sezoni na voljo. Ne moremo zagotoviti, da gre izključno za istrske, saj smo slišali že kup (neuradnih) zgodb tartufarjev o uvozu z najrazličnejših koncev. Toda v Padni v okviru gostilne in sob ponujajo tudi turističen lov na tartufe, zato je povsem verjetno, da je kakšen tudi iz domačih logov.
Ni dvoma, da je kljub kriznim časom v Istri ogromno povpraševanja po tartufih. Prestižna restavracija z butičnim hotelom San Rocco čez mejo v Brtonigli, ki slovi po izvrstnih tartufih, za vas te dni ne bo našla ne mize ne sobe. Razprodano, razgrabljeno. In nič drugače ni bilo prejšnji konec tedna v Padni. V soboto zvečer ni bilo proste mize, v nedeljo je bila še ena za kosilo.
Seveda smo šli, oboroženi z vsemi nujnimi papirji, in sedli na prijetno, za sredino oktobra razmeroma toplo teraso s simpatičnim razgledom. Kaj boste spili, je vprašal skoraj preveč obremenjen natakar, ki je praktično brez pomoči skrbel za vseh ducat miz. Večina vin, ki so na voljo, je iz kleti Santomas, tudi odprta malvazija in refošk, ki smo si ju privoščili. Predvsem rdeče vino je prijetno presenetilo, tako uravnoteženega in ne prekislega refoška že dolgo nismo pili.
Pojdimo k hrani. Gostilničarji v Padni ponujajo povsem običajen istrski scenosled. Kar pomeni, da morate na začetku pojesti obilo domačih mesnin in sira, hkrati pa čim manj sicer izvrstnega kruha, saj drugače ne boste zmogli naprej. Narezek je bil orjaški, tako mesnine kot siri pa izvrstni – debele rezine na roko rezanega istrskega pršuta, prekajene svinjske ličnice, sušen ombolo, salama s tartufi, istrska klobasa, ovčji sir, parmezan z oljčnim oljem, kozji sir s tartufi, domače olive, rdeči ribez za pestrost in rožmarin za vonj.
Toplo nadaljevanje je v istrskih konobah povezano z mineštrami, največkrat z bobiči, ki so v Padni izredno bogati, ob koruzi in fižolu je v njih obilica mesa. Na drugi strani je bila na pogled bolj atraktivna “tartufova mineštrca”, kremna juha iz gomoljne zelene z mlečnim kapučinom in črnimi tartufi, ki pa z okusom ni prepričala tako kot bobiči. Obe porciji sta bili veliki in kot se je izkazalo, to velja za vso ponudbo postojanke Gold Istra – od narezka do sladic.
Po izkušnjah iz nekoč boljših istrskih konob, recimo iz Belvedurja, velja tartufe, tako črne kot bele, jesti sveže nastrgane na testeninah. In to kljub temu da lokalna kuhinja k testeninam dodaja izvrstne golaže in žgvacete. Toda prišli smo na tartufe in ko so potrdili, da so v hiši tudi beli, ni bilo več dvoma – fuže s tartufi bomo. Gomoljiko na fuže, nekoliko preveč zabeljene s smetano, sirom in panceto, obilno nastrgajo pri mizi, da diši do sosedov. Jasno, beli namesto črnih tartufov to preprosto jed podražijo – z 12 na 20 evrov. Kar pa je še vedno ugodno, če primerjate cene s hrvaško konkurenco (v San Roccu so okoli 25 evrov).
Podobno je z biftekom. Če nanj pri mizi naribajo bele tartufe, vas bo stal konkretnih 30 evrov, kar je še vedno ceneje kot v večini lokalov čez mejo (pri Ziganteju ga cenijo na 40 evrov). Pri bifteku gre dodati, da gre za konkreten kos mesa, ki ga le na hitro opečejo (če si ne zaželite drugače), ga polijejo z vinsko omako, ob tartufih pa ga spremlja še pečena gomoljna zelenjava.
Tartufi so spremljali tudi sladki zaključek. Ob ne povsem lokalno obarvanih sladicah (sufle, tiramisu, palačinke z nutello) smo pokusili panakoto z medom in črnimi tartufi, ki ni pustila resnejšega vtisa.
Za konec velja poudariti, da ima istrska kuhinja, katere okuse želijo ujeti v Padni, tudi cenejše oblike, pa naj gre za ombolo pri glavnih jedeh ali kokošji žgvacet pri predjedeh. Hkrati ob toplejših mesecih, ko ni prestižnih belih tartufov, dobite tudi neprimerno cenejše gomolje. Nenazadnje jih lahko tudi preskočite, pa boste še vedno povsem solidno jedli.
Povzetek
Ne toliko restavracija kot istrska konoba z vsemi, vsaj za naše kraje tipičnimi jedmi, povezanimi z oljčnim oljem, tartufi, fuži, bobiči, malvazijo in refoškom. Jedi so pripravljene korektno, porcije niso majhne.
Vinska karta očitno ni med najpomembnejšimi deli ponudbe. Kljub temu imajo vse, kar ponujajo Glavinovi iz Šmarij (Santomas), kar bi lahko ob nekaj dodatkih drugih istrskih vinarjev zadostovalo.
Ocena: 3,5/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 2/5
Ambient: 4/5
Restavracija Gold Istra
Padna 8b, 6333 Sečovlje
Telefon: 031 644 221