Foto: Rok Petančič
Posavski terroir je idealen za pridelavo vrhunskih penin, so prepričani tamkajšnji vinarji.
V okviru meseca Okusi Posavja je Jernej Žaren na svojem posestvu Albiana v Nemški vasi nad Krškim gostil vodilne posavske vinarje, ki so tokrat razpravljali o peninah, pridelanih v teh krajih. Enolog kleti Albiana Miha Ritonja je povedal, da ga je pot iz Štajerske pripeljala na Dolenjsko zato, ker je začutil, da so tam odlični pogoji za pridelavo vin, tudi penin, in s tem povezanih veliko priložnosti.
David Kozinc, eden najbolj prepoznavnih nosilcev mlajšega roda posavskih vinarjev, že skoraj desetletje prideluje penine. Kot je povedal, je že na začetku svoje vinarske poti, še posebej po delu v dolini Loare v Franciji, razmišljal o pridelavi penin in začutil, da so prav na Dolenjskem odlični pogoji zanje.
François Botton, enolog in idejni oče penin s posestva Domaine Slapšak, je v Slovenijo, kjer zdaj živi že več kot desetletje, prišel iz Reimsa, osrčja Šampanje. Pravi, da so pogoji za pridelavo penin na Dolenjskem in v Posavju zelo podobni tistim v Šampanji, prednost posavskih penin vidi predvsem v izrazitih in pravih kislinah, ki so v vinskem svetu dandanes še posebej iskane, pa tudi v avtohtonih sortah, kot sta žametna črnina in modra frankinja.
Na posvetu seveda ni manjkal niti vodilni posavski peničar Miha Istenič. Na posestvu Isteničevih na Bizeljskem so peneča vina pričeli pridelovati že pred 52 leti, ko so bili poleg Radgonskih goric praktično edini in so orali ledino na področju pridelave penin. Ob tem pa je Istenič poudaril, da je vesel novih pridelovalcev penin, saj v njih ne vidi neposrednih tekmecev, ampak nove priložnosti na trgu in obenem tudi večjo popularizacijo penečih vin.
Z izjavo, da naj Posavje postane slovenska Šampanja, je izrazil skupno željo, pa tudi izziv vsem tamkajšnjim pridelovalcem penin ter ostalim, ki soustvarjajo vinsko-kulinarično ponudbo te regije. Vsi zbrani so se strinjali, da brez iskrenega, ne vsiljenega, povezovanja in sodelovanja regija kot gastronomska destinacija ne more rasti, da “solo” akcije na trgu dolgoročno ne pomagajo, prej obratno, in da je kakovost edino zagotovilo za uspeh.