Poleti je celo bolj kot pozimi prijetno posedeti v gostilni Pri Žabarju, kjer imajo eno najboljših govejih juh in enega najboljših biftekov v Ljubljani, da o ocvrtkih sploh ne govorimo.
V Ljubljani ni enostavno najti tako simpatičnega vrta, kot je Pri Žabarju na Vrhovcih. As in Strelec se s svojima terasama sicer lahko postavita po robu, a je treba reči, da je cenovni okvir teh restavracij povsem drugačen.
Za občutek: goveja juha Pri Žabarju stane tri evre in pol, mesne jedi so nekaj čez deset, le bifteki gredo čez 20 evrov. V centru Ljubljane je bistveno dražje, pa še parkiranje, ki je Pri Žabarju zastonj, morate plačati.
Mnogi poznavalci in dežurni “foodieji” Žabarja uvrščajo v drugo kategorijo gostiln, a prave jedce pravzaprav lahko samo veseli, da imajo v prestolnici tudi klasično gostilno s preprosto, a dobro pripravljeno hrano, ki nima velikih namenov, da bi privabljala tujce ali da bi avtorsko razstavljala recepte.
In, mimogrede, medtem ko je v centru Ljubljane cena kranjske klobase že presegla 20 evrov, je pri Žabarju še vedno po zmernih šest evrov in pol.
V vroče popoldne smo krenili z osvežujočo suho Sirkovo penečo Kalo in z izjemno sočnimi govejimi zvitki s hrenom, ki jih podložijo z rukolo, če želite. Zvitki so pošli, kot bi mignil, le minuto dalj je bila na voljo pašteta iz gosjih in račjih jeter. Morda gre zasluga za takšno zmago hladnih jedi tudi svežim žemljicam, najboljšim na gostinskem terenu.
Stvari Pri Žabarju potekajo razmeroma hitro, in čeprav je bilo na vrtu kar nekaj zasedenih miz, smo govejo juho, ki smo jo omenili v uvodu, dobili praktično takoj. Lahko je z rezanci, a velja, da je celo boljša z narezanimi palačinkami. Tokrat so bile debelejše kot pri konkurentih, ob obilici korenja pa je vroča tekočina postala skoraj sladka. Iskreno priporočamo.
Za toplo predjed se v različnih letnih obdobjih v Žabarju naročijo različne stvari. Izkušeni obiskovalci pravijo, da so pozimi žabji kraki, spomladi šparglji, poleti pa gobe. V našem primeru so bile to izvrstne pražene lisičke, ki lahko sicer nastopajo tudi kot priloga h kakšni mesni ali vegetarijanski jedi.
Če smo se pri toplih predjedeh še zadržali pri penečem vinu, se je vse skupaj spremenilo pri glavnih jedeh, ko smo si vzeli kozarec merlota Turno iz kleti Movia. Konec koncev so vina iz osnovne linije pravzaprav velika, mnogokrat podcenjena skrivnost Kristančičeve kleti.
Merlot se je po pričakovanju dobro obnesel v zmenku z uležanim in natančno pečenim biftekom s poprom, gorčico in paradižnikom, po drugi strani pa ni imel težav niti s kot maslo mehkimi telečjimi medaljoni.
Pri Žabarju so tudi mojstri enostavnih, nasitnih, a dobro pripravljenih prilog. Vroči krompirjevi ocvrtki morajo biti na mizi, bučke na žaru tudi, tokrat smo ob teletini pojedli še konkretno porcijo pastiča. In jasno, tudi zeljna solata s fižolom je del obreda, ki ne potrebuje nadaljevanja. No ja, naj bo, vseeno smo na koncu zmleli še pomanjšano “kremšnito” iz hišne slaščičarne: bila je vsaj tako dobra kot blejska.
Poleti, naj ponovimo, vrt Pri Žabarju kar kliče, po eni strani zaradi hladne sence kostanjev, po drugi strani zaradi tradicionalnih, dobro pripravljenih domačih jedi. Mogoče bodo v prihodnje (ravnokar prenavljajo notranjost gostilne) uredili še vinsko karto in morda gostilno še bolj povezali s svojo slaščičarno.
Povzetek
V Ljubljani je globalizaciji navkljub ostalo še nekaj starih domačih gostiln, ki znajo z govejo juho, klasičnimi mesninami in prilogami. Ena teh je Žabar, kjer za omenjeno ponudbo zaslužijo najvišjo oceno.
Vinska ponudba ni povsem dorečena. Dobite vina Movie, Sirka, Tilie, Verusa, drugo bi bilo treba podrobno raziskati ali pa prebrati.
Ocena: 4/5
Cena: €€€
Vinska ponudba: 3/5
Ambient: 4/5
Gostilna Pri Žabarju
Viška cesta 50, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 42 32 462