Podobno kot lani je Michelin pri sestavljanju slovenskega vodnika tudi letos sprejel nekaj nenavadnih odločitev.
Michelinove ocene neizbežno povzročijo polemike, ali so bile odločitve pravilne, ali je bil kdo neupravičeno prikrajšan in ali so koga precenili. Tako je bilo lani, ko je izšel prvi slovenski vodnik, v katerem smo pogrešali kar nekaj gostiln, v nekaterih primerih so bile zapostavljene cele regije, po drugi strani so se nam nekatere pohvale zdele pretirane. Takrat smo si rekli – to je prvo ocenjevanje in prva “knjiga”, počakajmo na naslednje leto, zagotovo se bo kaj popravilo.
A nesmisli ostajajo tudi med letošnjimi ocenami. Če morda o dobitnikih zvezdic ne gre dvomiti, je že pri dobitnikih oznake Bib Gourmand nekaj težav, še bolj pomanjkljiva so Michelinova priporočila, tako imenovani “Michelinovi krožniki”, pri katerih se zdi, da so preprosto prepisali lanske dobitnike in čez palec dodali še kakšnega.
V vodniku je tako še vedno kup povprečnih ljubljanskih turističnih hranilnic, medtem ko so Prekmurje (razen Rajha) in Prlekijo povsem spregledali, na Dolenjskem nedvomno manjkata Oštarija in Rakar, da ne omenjamo Majerije v Vipavski dolini, ki je med najboljšimi slovenskimi gostilnami. Je Michelin res obredel Slovenijo? Pri zvezdicah so verjetno bili, za ostale pa si upamo dvomiti.