Na Sinjem vrhu se je v zadnjem letu marsikaj spremenilo. Kakšnih tisoč metrov nad Vipavsko dolino pripravljajo domačo hrano, ki ni več povsem podobna tisti na drugih turističnih kmetijah.
Gostišče, kjer je že Visoko nad Vipavsko dolino, na robu hriba, od koder ob lepem vremenu vidite vse do Benetk in kjer ob odlični termiki jadrajo ujede, letala in razni padalci tako blizu, da bi se jih lahko dotaknil, domuje penzion Sinji vrh.
Gostišče, kjer je že od nekdaj središče poletne Karitasove likovne kolonije, je v zadnjih letih naredilo velike kulinarične korake naprej. Nekoč je na tem mestu stari gospodar ob koncih tedna utrujenim planincem stregel z joto in konkretnimi kosi mesa s prilogami, vinska ponudba je bila komaj zadovoljiva, za premražene se je našlo žganje.
Zdaj je 1000 metrov nad morjem in kakšnih 15 minut vožnje s Cola marsikaj drugače. Penzion Sinji vrh, gostilna z enim najlepših razgledov pri nas, je sicer obdržala družinsko tradicijo. Starega gospodarja je nasledil mladi in iz tistega, kar ima doma na kmetiji, kar lahko ponudijo sosedje in kar, predvsem z vini, daje Vipavska dolina, ustvaril novo ponudbo.
Ponudbo, ki vključuje po naročilu celo degustacijske menije. Ko pravimo po naročilu, je stvar pravzaprav še bolj natančna. Za obisk penziona se je pametno, pravzaprav nujno, naročiti. Ko se je namreč pred kakšnima dvema sobotama po teh hribih proti vrhu pognala naša četa (nekaj nas je šlo z avtom, bolje pripravljeni pa so po dveh urah pripešačili iz Ajdovščine), so morali naključne obiskovalce razočarati, da so vse mize že razprodane.
Razširjena družina z ekološke kmetije zna zadovoljiti širok krog občinstva. Pripravijo lahko pethodni meni z vinsko spremljavo, ki stane 45 evrov, za planince pa imajo tudi konkreten obrok z joto (gorjanko) iz zelja z domačo klobaso in sladico za sprejemljivih 11 evrov.
Seveda pa je mogoče naročiti tudi posamezne jedi in si sam sestaviti celoten scenosled. Takoj po tem, ko ponudijo zeliščno žganje, hišno vino (beli pinot iz Krapeževe kleti) in zanimivo vipavsko penino Santei iz pinele in chardonnayja.
Nato na mizo prispe topel pirin kruh z drožmi in istrsko oljčno olje, takoj zatem pa vrtiljak hladnih predjedi. Te so brez pretiranih avtorskih ambicij, a z velikim izborom lokalnih sestavin. Na kocke narezana tlačenka je zložena na nasekljano mlado čebulo, spremljajo jo bučno olje in vloženi cvetovi čemaža.
K jelenovi salami sodijo zeliščno maslo in brusnice, k lardu krškopoljca pa papričice, polnjene s skuto. Na svojem mestu so seveda tudi trije domači kravji siri iz zdaj že kar popularne hišne serije Golden ring, ki jim dodajo domače marmelade. Posamezni krožniki teh hladnih prigrizkov stanejo sedem evrov, skupaj z izvrstnim kruhom pa se izkažejo za že kar konkreten zalogaj.
Juha je bila koprivna, skoraj sladka, gosta in kremna, le da se je po poti iz kuhinje do mize preveč ohladila. Goveja juha je medtem ostala vroča, pa tudi sicer je bila izvrstna, krepka, z grobimi domačimi rezanci. Če niste za juhe, je med toplimi predjedmi tudi ričota oziroma ješprenj s šparglji, pikantnim sirom in panceto, jote pa je tisti dan na našo veliko žalost že zmanjkalo.
A se nismo dali, pokusiti smo hoteli vsaj domačo klobaso, ki sicer pripada joti. Pravilna odločitev, kuhana svinjska klobasa je bila sijajna, po sestavi bližje pečenici kot kranjski klobasi. »Samo svinjina,” je razlagal gospodar, ki je pri hiši zadolžen tudi za vina. Po mehurčkih iz kleti Santei smo tisto popoldne pili še standardni vipavski sivi pinot Tilia, pa bogat in zrel sauvignon Santei iz leta 2011, ob glavnih jedeh pa še požirek vrhunskega Krapeževega merlota Renatus.
Ko govorimo o glavnih jedeh, imamo v mislih tudi vegetarijanski krožnik, ki ga sestavijo iz frtalje, sirovega štruklja, pireja, polente z gobami in glaziranega korenja. Torej bolj prilog, ki jih težko uvrstimo v serijo resnih glavnih jedi, kot je bil recimo muflon s polento in brusnicami ali jagenjček v bogati omaki s štruklji ali pa pečena svinjska rebrca s pirejem.
Iz zanimive vinske karte izključno vipavskih vin so prinesli tudi oljnat pikolit iz velike Vipavske kleti, ki je zalil nasitne, a slastne orehove štruklje, slivovo krostato, čokoladno torto z gozdnimi sadeži in jogurtovo strjenko z rabarbaro in jagodami. Pa še serijo žganic imajo za tiste, ki so prečkali ciljno črto, a jih svetujemo le, če ste na Sinjem vrhu rezervirali tudi sobo.
Povzetek
Na Sinjem vrhu strežejo hrano Vipavske doline, čeprav včasih lahko slišite pridevnik gorjanska kuhinja, ki seveda razjasni obilico gozdnih zelišč, divjačine in sirov. Za prvo silo potrebujete 11 evrov, dobro se boste najedli za 20 evrov, za 45 evrov pa dobite pet jedi in vinsko spremljavo.
Vinska karta pozna (samo) vina iz vipavskih vinogradov, tudi kakšen manj znan, a pozornosti vreden biser. Cene so zelo ugodne, vsa vina se odprejo tudi na kozarec.
Ocena: 4/5
Cena: €€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 5/5
Penzion Sinji vrh
Kovk 10a, 5273 Col
Telefon: 031 836 813