Na eni najlepših teras v Sloveniji strežejo zapovedano avtorske jedi s podpisom enega najboljših kuharjev pri nas in vrhunska vina.
Prva aduta restavracije Strelec sta terasa na obzidju ljubljanskega gradu, kjer mize pogrnejo poleti, in impozantna jedilnica v grajskem stolpu, ki je aktualna v hladnem delu leta (pa tudi med poletnimi nevihtami).
Na žalost pa se vsakemu kolikor toliko normalnemu jedcu kar zatakne ob pogledu na jedilni list, ko prebere imena jedi, ki so videti kot izbor najbolj neumnih rim gostov, potem ko so pregloboko pogledali v kozarec: “Ljubljana Slovenije je mesto glavno: tudi s svojimi jedmi je slavno!” Ali pa: “Življenje teče gladko, če razvajamo se tudi sladko!” pa tudi: “V Stolpu strelcev kuhamo, seveda tudi pečemo, dušimo in na grajskih ražnjih zavrtimo; na vaše krožnike nalagamo okuse zbrane, vse to jedi bele so Ljubljane…“
Kako nepotrebni so ti okraski na jedilnem listu, je še bolj očitno zato, ker je celotna ekipa s kuharjem, sommelierjem in natakarji na povsem drugi ravni. Pravzaprav so še najbližje ne toliko našim kot recimo razkošnejšim furlanskim ali beneškim restavracijam z eno Michelinovo zvezdico: La Taverna, Quadri, Harry’s Piccolo …
Kuhinjo tudi v času, ko so skoraj vsi na dopustu, vodi prekaljeni Igor Jagodic, vinska karta je izvrstna, škoda je le, da ob očitnem koketiranju z Michelinovim načinom razumevanja gostinstva na kozarec ne strežejo šampanjca. Smo pa si zato privoščili zelo suho penino Domaine Slapšak, eno najboljših pri nas.
Izvrstna dolenjska penina se je srečala z vročim kruhom z drožmi in dimljenim maslom, ki naj bi zdržala vse tja do sladice, a smo ju pospravili na mah. Še hitreje je šel pozdrav iz kuhinje, ki je prispel v dveh delih.
Najprej smo dobili popečeno lubenico z dehidriranim češnjevcem, baziliko in drobtinami pršuta, pa svežo redkvico z lardom in zvitek s piščančjo pašteto ter gelom breskve in rožmarina. V drugem delu nas je pozdravila rdeča postrv z ikrami, kumarami, peno postrvi in prahom alg ter sijajen vroč kifeljčar s kislo smetano in postrvjimi ikrami.
Vse skupaj ni povsem dišalo po avtohtonih ljubljanskih jedeh, a se s tem razen pisca poezije v jedilniku nihče ne ukvarja. Na stvaritve enega naših najboljših kuharjev so vplivale mnoge kuhinje od azijskih do slovanskih, od klasičnih do eksotičnih in tako je bilo tudi v nadaljevanju.
Z vinske karte smo izbrali izjemen renski rizling M 2012 iz jareninske kleti Dveri Pax, vino, ki ga je v Ljubljani, kdo ve, zakaj, res težko dobiti, in z njim pospremili prvo jed. To so bili kvarnerski škampi, marinirani v limoninem oljčnem olju, ki jih zalijejo z gaspačem iz melon, korenja in limone.
Popolna poletna jed, kakršna je bila tudi naslednja – paprika na tri načine. Pindžur in omaka iz pečene paprike sta spremljala celo pečeno papriko, polnjeno s staranim sirom in polento iz trdinke ter potreseno s kozjim sirom in prahom oliv.
Verjetno ste že opazili, da imajo jedi na gradu množico sestavin in elementov, ob katerih se včasih zdi, da bi lahko kakšno reč poenostavili.
Tudi druga topla predjed je bila manj ljubljanska, kot bi pričakovali. A zato nič manj okusna: glazirana lovka hobotnice v prahu čebule in česna in z vloženim osočnikom, spremljal jo je na trakce narezan stročji fižol s peno morskega ježka in belega fižola.
Od morja pa se nismo odmaknili niti pri prvi glavni jedi: na vrsti je bil poširan romb s prepraženimi panko drobtinami z aromo limone, ki ga je spremljal pire gomoljne zelene in figovih listov. Da se ne bi premalo najedli, je bila na krožniku tudi gyoza, polnjena s škampi, ki so ji dodali vložen motar. Natančno izdelano do najmanjših podrobnosti.
Ko je renskega rizlinga zmanjkalo, so v grajski kleti našli steklenico modrega pinota, ki ga je leta 2013 pridelal legendarni Jože Kupljen. Zelo dobro je nosil svoja leta, še bolje je pokril glavno jed, kombinacijo mehke srne, rdeče pese in malin.
Pri sladicah se pri Strelcu ideje odvijejo v treh serijah. Preddesert, glavna sladica in mali sladki grižljaji. Gozdne jagode v bezgovem sirupu so spremljali bezgov sorbet, vetrci in čips rabarbare, ganaš bele čokolade se je družil z bananinim kruhom, za konec pa so na mizo zložili še mini indijančke, obarvane z rdečo peso, francoske cannelle in majhne pite s timijanom.
Zelo pisana in zelo sladka serija, ki ji pri nas skoraj ni enake, zraven kapljica sladke Stegovčeve klarnice pa še požirek grappe Nonino za na pot v dolino.
Povzetek
Avtorska restavracija na ljubljanskem gradu, kjer je ob vrnitvi turistov treba mizo nujno rezervirati. Pripravite 60 evrov za šest jedi ali še bolje 76 evrov za sedem bogatih jedi, ki se celo bolj kot z ljubljansko ali slovensko tradicijo spogledujejo s sodobno visoko kuhinjo mnogih elementov in (tudi) prestižnih sestavin.
Vinska karta je zanimiva in niti ne predraga. Kar se Slovenije tiče, je na svojem mestu vse in še več, bi pa na kozarec, še posebej, ker so njihovi cilji visoki, pričakovali tudi kakšno tuje vino.
Ocena: 4,5/5
Cena: €€€€€
Vinska ponudba: 4/5
Ambient: 5/5
Restavracija Strelec
Grajska planota 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 687 648